Apolonija Klančar, Življenje: smrtno nevarno!, »Dr. roman«, založba avtorice, Žiri, 2021, 248 strani

Življenje: smrtno nevarno!

»Najprej o naslovu, ki opozarja, da je življenje smrtno nevarno. Dr. Petra Leben Seljak, v Žireh živeča biološka antropologinja, pravi, da človek ne odloča o tem, kdaj in kako se bo rodil in kdaj in kako bo umrl. Ima pa kljub vsemu kar nekaj možnosti soodločevati o tem, kako bo preživel čas, ki mu je dan od rojstva do smrti. Če sem prav razumel, je tak tudi pogled avtorice oziroma glavne junakinje te knjige. Ta svoje delo označuje za 'doktor roman'. Pod to oznako si navadno predstavljamo neko privlačno in lahko branje. Kar je boljše od težavnega oziroma zateženega. In ta roman je branje, ki pritegne. Knjige lahko delimo tudi na berljive in težko berljive ali celo neberljive. Ta sodi med prve. / Podpisani sem večino svojega življenja preživel na Žirovskem kot kulturni delavec in dobro se mi zdi, da se del knjige dogaja prav v mestu Žiri, del pa v našem glavnem mestu. Enaka zgodba bi se sicer lahko odvijala tudi kjerkoli drugje, a je lepo, da se tu. Dobro je tudi to, da je dogajanje aktualno, tekst je ena od mnogih zgodb v kontekstu pandemije tega sveta v letu 2020. Protagonisti z glavno junakinjo Zofko na čelu so ljudje, ki ne pristajajo na vlogo poslušnega čakanja na smrt oziroma na vlogo poslušnega izogibanja smrtno nevarnemu življenja v času pandemije. Niso zgolj čakajoči na Smrt v virulentnem teatru absurda, ampak znajo do te nevarne gospe vzpostaviti in ohranjati kritično in na trenutke ironično distanco. Epilog, ki je v tej knjigi na začetku, avtorici prepoveduje, da bi še pisala in objavljala takšne knjige. V tej sodbi prepoznamo odnos aktualne slovenske vlade do neodvisne kulture in medijev. Tudi v tem oziru in v zelo kritičnem odnosu do 'uradne medicine' knjiga presega žanr dr. romanov. Skratka: ni le berljivo, je tudi aktualno in angažirano branje.« (str. 12–14)

Gornje besede so moje, napisal sem jih na željo avtorice, ona pa jih je uvrstila med spremne besede v tej knjigi. Apolonija Klančar je prav posebna oseba. Na gimnazijo je hodila v Kranju, je profesorica latinščine in angleščine, iz katere ima tudi doktorat. Je tudi uspešna specialistka »edukacijske kineziologije«. Izvaja individualna svetovanja in učno pomoč, večinoma z otroki s posebnimi potrebami. Njej in sošolki Mileni Miklavčič (in še nekaterim damam, ki jih tu ne upam imenovati) sem že večkrat zatrdil, da bi, če bi živele in delovale v 17. stoletju, končale na grmadi. Tako pa svobodno izvajajo svoje posebne prakse in zelo brano publicistiko. In še dobro je, da je tako.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / sreda, 17. julij 2013 / 11:32

Nočno, opojno ...

Ne dež ne dve trinajstici v datumu niso odvrnili skoraj tri tisoč tekačic in tekačev vseh starosti na sedmi blejski Nočni desetki.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...