Apolonija Klančar, Življenje: smrtno nevarno!, »Dr. roman«, založba avtorice, Žiri, 2021, 248 strani

Življenje: smrtno nevarno!

»Najprej o naslovu, ki opozarja, da je življenje smrtno nevarno. Dr. Petra Leben Seljak, v Žireh živeča biološka antropologinja, pravi, da človek ne odloča o tem, kdaj in kako se bo rodil in kdaj in kako bo umrl. Ima pa kljub vsemu kar nekaj možnosti soodločevati o tem, kako bo preživel čas, ki mu je dan od rojstva do smrti. Če sem prav razumel, je tak tudi pogled avtorice oziroma glavne junakinje te knjige. Ta svoje delo označuje za 'doktor roman'. Pod to oznako si navadno predstavljamo neko privlačno in lahko branje. Kar je boljše od težavnega oziroma zateženega. In ta roman je branje, ki pritegne. Knjige lahko delimo tudi na berljive in težko berljive ali celo neberljive. Ta sodi med prve. / Podpisani sem večino svojega življenja preživel na Žirovskem kot kulturni delavec in dobro se mi zdi, da se del knjige dogaja prav v mestu Žiri, del pa v našem glavnem mestu. Enaka zgodba bi se sicer lahko odvijala tudi kjerkoli drugje, a je lepo, da se tu. Dobro je tudi to, da je dogajanje aktualno, tekst je ena od mnogih zgodb v kontekstu pandemije tega sveta v letu 2020. Protagonisti z glavno junakinjo Zofko na čelu so ljudje, ki ne pristajajo na vlogo poslušnega čakanja na smrt oziroma na vlogo poslušnega izogibanja smrtno nevarnemu življenja v času pandemije. Niso zgolj čakajoči na Smrt v virulentnem teatru absurda, ampak znajo do te nevarne gospe vzpostaviti in ohranjati kritično in na trenutke ironično distanco. Epilog, ki je v tej knjigi na začetku, avtorici prepoveduje, da bi še pisala in objavljala takšne knjige. V tej sodbi prepoznamo odnos aktualne slovenske vlade do neodvisne kulture in medijev. Tudi v tem oziru in v zelo kritičnem odnosu do 'uradne medicine' knjiga presega žanr dr. romanov. Skratka: ni le berljivo, je tudi aktualno in angažirano branje.« (str. 12–14)

Gornje besede so moje, napisal sem jih na željo avtorice, ona pa jih je uvrstila med spremne besede v tej knjigi. Apolonija Klančar je prav posebna oseba. Na gimnazijo je hodila v Kranju, je profesorica latinščine in angleščine, iz katere ima tudi doktorat. Je tudi uspešna specialistka »edukacijske kineziologije«. Izvaja individualna svetovanja in učno pomoč, večinoma z otroki s posebnimi potrebami. Njej in sošolki Mileni Miklavčič (in še nekaterim damam, ki jih tu ne upam imenovati) sem že večkrat zatrdil, da bi, če bi živele in delovale v 17. stoletju, končale na grmadi. Tako pa svobodno izvajajo svoje posebne prakse in zelo brano publicistiko. In še dobro je, da je tako.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / / 07:00

Spominska slovesnost na Goreljku

Območno združenje ZB za vrednote NOB Radovljica je v tudi letos priredilo spominsko slovesnost ob tokrat že 67-letnici boja III. bataljona Prešernove brigade.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / petek, 20. februar 2015 / 00:59

Štirideset let mož z dolgo brado

Že kar nekaj časa je, kar smo se za leto dni poslovili od treh dobrih decembrskih mož, in zdaj bolj čakamo, da pust prežene zimo. Ni pa tako dolgo nazaj, kar se je Valentin Nemec - Tina iz Podljubelja...

Gorenjska / petek, 20. februar 2015 / 00:57

Takoj zaposlijo dva pediatra

Osnovno zdravstvo Gorenjske je lansko poslovno leto zaključilo pozitivno. Tisto, kar skrbi Jožeta Veternika, direktorja tega javnega zavoda, je kritično pomanjkanje pediatrov, tudi pomanjkanje družins...

Avtomobilizem / petek, 20. februar 2015 / 00:56

Vladar slabih cest

Če se ceste ne prilagajajo nam, se dajmo mi njim.

Avtomobilizem / petek, 20. februar 2015 / 00:55

Službeno vozilo za zabavo

Prevozno sredstvo, ki ga ne potrebujejo le urejevalci smučišč.

Kronika / petek, 20. februar 2015 / 00:50

Ropar bo šel na zdravljenje

Kranjsko sodišče je 26-letnega Roka Mežnariča zaradi ugotovljene neprištevnosti pri njegovem poskusu ropa poslalo na obvezno psihiatrično zdravljenje.