Prisilno in previdnostno varčevanje

Razmere, v katerih so se znašla gospodinjstva med epidemijo novega koronavirusa, so povzročile prisilno in previdnostno varčevanje.

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev v Sloveniji se je lani, v prvem letu epidemije novega koronavirusa, zaradi državnih ukrepov na trgu dela (dodatka za delo v času epidemije, delnega subvencioniranja skrajšanja delovnega časa, mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, kmete in verske uslužbence ...), socialnih ukrepov (solidarnostni dodatek za upokojence, študente in druge ranljive skupine prebivalstva) pa tudi višjih pokojnin povečal in je bil glede na leto prej višji za 3,8 odstotka ali za 1,1 milijarde evrov, temu primerno so se povečale tudi vloge gospodinjstev v bankah, ki so lani dosegle rekordnih 23 milijard evrov. A čeprav se je razpoložljivi dohodek povečal, so ga gospodinjstva velik del usmerila v varčevanje in ne v potrošnjo. Številni državni ukrepi za zajezitev širjenja virusa, med drugim zaprtje precejšnjega dela trgovin z nenujnim blagom in turistično-gostinskih obratov ter omejeno delovanje dela storitvenih dejavnosti, so jim onemogočali zapravljanje in jih dobesedno prisilili k varčevanju, takšno (prisilno) varčevanje pa je dodatno spodbudila tudi negotovost, ki je bila velika zlasti na začetku epidemije lani spomladi. Podatki Banke Slovenije so zgovorni: gospodinjstva so lani potrošila približno 2,6 milijarde evrov manj kot predlani, stopnja varčevanja pa se je glede na leto 2019 povečala za 11,7 odstotne točke, na 25 odstotkov.

Obseg bančnih vlog gospodinjstev se je zaradi prisilnega varčevanja lani povečal za več kot dve milijardi evrov. V bankah se dodatnega priliva niti niso posebej razveselili, saj se je zaradi posledic epidemije zmanjšalo tudi povpraševanje po posojilih, obseg potrošniških posojil se je lani, na primer, zmanjšal za 218 milijonov evrov. V zagati so se znašli tudi varčevalci – ali naj denar pustijo v banki, kjer obrestne mere krepko zaostajajo za stopnjo inflacije, ali se odločijo za bolj donosne, a tudi bolj tvegane oblike varčevanja – delnice, delniške vzajemne sklade, kriptovalute ...

Kako se bo razpletla »zgodba« s prisilnim in previdnostnim varčevanjem? Ko se bo epidemiološka slika izboljšala in bo država začela sproščati ukrepe, kar se že dogaja, bo »prisila« popustila in zasebna potrošnja, ki je pomembno gonilo gospodarske aktivnosti, bo spet porasla. In spet bo verjetno poraslo tudi povpraševanje po (potrošniških) posojilih ...