100 najlepših gradov na svetu

»Beseda 'grad' vključuje mogočne utrdbe, veličastne palače in imenitne dvorce, ki so skozi stoletja z arhitekturo odsevali moč njihovih lastnikov ter jih varovali in ščitili. Kljub neznansko različnemu položaju teh zgodovinskih stavb, ki so jih postavljali v 900-letnem časovnem razponu, jim je ljudska domišljija vedno pripisovala pravljični značaj ter pri tem mešala obdobja (srednji vek, gotiko, renesanso in barok) in prvine (stolpe, dvižne mostove, jarke, plesne dvorane s freskami in imenitne vrtove). Knjiga poudarja stvarno podobo utrdb, gradov in palač ter se posveča arhitekturnim podrobnostim in kulturnim razlikam, ki srednjeveški grad ločujejo od cesarske palače, utrjeno mesto od podeželskega dvorca. Poleg klasičnih evropskih gradov opisuje manj znane, čeprav nič manj izjemne japonske in kitajske trdnjave, afriške puščavske citadele in indijske utrdbe.« / »Palača Potala kraljuje na vrhu pečine nad dolino Lase, 300 metrov nad njenim dnom. Resnično je taka, kot bi jo gradili bogovi za bogove. Tako rekoč so jo. Imenuje se po gorskem domovanju Čenreziga, bodisatve sočutja. Potala je bila zgodovinsko bivališče dalajlame ter sedež tibetanske politične in verske oblasti. Tibetanci verujejo, da je dalajlama reinkarnacija Čenreziga, zato je palača primeren dom za najsvetejšega med verskimi voditelji. Stoji na vrhu Marpa Rija (Rdečega hriba) in resnično vzbuja spoštovanje. Zdi se, da poševni zidovi velikanskega poslopja s tisoč sobami in 10.000 oltarji rastejo iz samega Marpa Rija. Temelji so zelo trdni, saj so jih napolnili z bakrom, da bi stavbo zavarovali pred potresi. Pri dnu so debeli pet metrov. /…/ Čeprav se zdi, da je Potala na robu sveta, je prestala svoj delež zemeljskih težav. Trenutni dalajlama je moral leta 1959, med spodletelim tibetanskim uporom, zbežati iz domovanja predhodnikov. Čeprav je bilo palači prihranjeno razdejanje kulturne revolucije, ostaja pod kitajsko upravo, peščica menihov pa je pod strogim nadzorom. Ker je neznansko priljubljena turistična znamenitost, je danes odprta za vse. K sreči je ni načel zob časa in zgodovine, vendar v njej ni prebivalca, ki mu je stavba namenjena.« (str. 11, 240–241)

Sto najlepših gradov na svetu, med njimi dva slovenska: Blejski in Predjamski. Navajam dva odlomka iz knjige; prvi je iz predgovora, o gradovih na splošno, drugi je o Palači Potala v Tibetu. To bi za ogled izbral jaz, najprej v tej knjigi, »in situ« pa le, ako Bog da. (Na naslovnici grad Neuschwanstein, Nemčija)