Največja ledena gora

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 29. maj 2021 / 09:12

Zadnja leta največjo pozornost vzbujajo novice iz dežel, ki so vroče, tako po dogajanju kot po podnebju: Bližnji vzhod, Afganistan, Sredozemlje … To pot pa naj bo v našem fokusu ena zelo hladna novica z Antarktike …

Ledena pošast A-76

Ta hladna novica je, da se je od Antarktike v Weddellovo morje odlomila ogromna ledena gora, ki je dolga 175 in široka 25 kilometrov. Evropska vesoljska agencija (ESA), ki je ta pojav fotografirala iz vesolja, je sporočila, da je to največja ledena gora na svetu doslej. Velika je kot slaba četrtina Slovenije, primerjajo jo tudi z velikostjo Majorke. »Podobe 4320 kvadratnih kilometrov velike ledene gore, ki so jo poimenovali A-76, je ujel satelit Copernicus Sentinel-1. A-76 se je odlomila z ledene police Ronne in je največja ledena gora doslej. Prvič so omenjeno ledeno goro opazili britanski raziskovalci, ki so jim pritrdili tudi ameriški. Ledene police Ronne blizu polotoka Antarktika so ene največjih plavajočih ledenih površin, ki povezujejo kopno in se raztezajo v okoliška morja. Lomljenje večjih delov teh polic je del naravnega procesa. Pričakovati je, da se bo A-76 kmalu razbil na dva ali tri dele, kar ni povezano s podnebnimi spremembami.« Tako Ted Scambos, glaciolog na univerzi Colorado v Boulderju v ZDA. »Ronne in še ena velika ledena gmota Ross se, kot je pojasnil Scambos, zadnjih sto let obnašata stabilno. Ob tem je še dodal, da zato, ker je bila ledena gora že pred odlomom del plavajoče ledene gmote, odlom ne bo vplival na dvig morske gladine. A-76 je s prvega mesta lestvice zrinila A-23A, okoli 3380 kvadratnih kilometrov veliko ledeno goro, prav tako v Weddellovem morju. Kot so na začetku leta dejali znanstveniki, pa se je še ena ledena gora, ki je ogrožala s pingvini poseljen otok v Južni Ameriki, medtem razbila na več manjših delov.« V zadnjih letih je od celine okrog južnega pola razpadlo več ledenih polic, znanstveniki pa ocenjujejo, da bi to lahko bilo povezano s svetovnim segrevanjem ...« (Vir: MMC RTV SLO)

Koliko mrtvih

Če bi se vprašali, koliko smrtnih žrtev je povzročil covid-19, največji planetarni morilec v zadnjem letu in pol, bi bili z natančnim odgovorom v zadregi. Eno so uradni podatki, drugo ocene, ki so v številkah bistveno višje. »Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da je število umrlih covidnih bolnikov na svetovni ravni dvakrat ali trikrat večje, kot kažejo uradne statistike. Dvakrat večje naj bi bilo to število tudi v Evropi. 'Verjetno se soočamo s precej prenizkim številom vseh smrtnih primerov, ki so neposredno in posredno pripisani covidu-19,' so sporočili iz WHO-ja ob letnem statističnem poročilu. Lani je po uradni statistiki umrlo 1,8 milijona ljudi s covidom, WHO pa resnično število ocenjuje na tri milijone. Do 20. maja se je število umrlih s covidom povzpelo na 3,4 milijona ljudi po svetu, število smrtnih žrtev ob širjenju novih različic raste v Latinski Ameriki in Aziji. 'Število smrti je najverjetneje od dva- do trikrat višje. Lahko govorimo o številu od šest do osem milijonov žrtev,' je na konferenci dejala Samira Asma, asistentka generalnega direktorja WHO-ja na področju statistike in analitike. Podatkovni analitik William Msemburi je pojasnil, da število vključuje tako neprijavljene smrti covidnih bolnikov kot tudi posredne smrti, ko bolniki zaradi pomanjkanja bolnišničnih zmogljivosti in tudi zaradi omejitev gibanja niso poiskali zdravstvenih storitev. Število smrti naj bi bilo podcenjeno tudi v območjih z dobrim sistemom javnega sporočanja podatkov. WHO ocenjuje, da je v Evropi leta 2020 umrlo od 1,1 do 1,2 milijona ljudi s covidom, dvakrat več od uradnih 600.000 …« (Vir: MMC RTV SLO) Število umrlih zaradi pandemije covida-19 po vsem svetu naj bi torej bilo okrog 3,4 milijona ljudi.

Lepe in poredne

»Rad imam vulgarnost. Slab okus me zelo privlači – precej bolj vznemirljiv je kot domnevno 'dober' okus, ki ni drugega kot standardiziran pogled na svet.« Tako je zatrdil Helmut Newton (1920–2004), nemško-ameriški modni fotograf. Zaslovel je s provokativnimi in zelo erotičnimi črno-belimi fotografijami v reviji Vogue in drugih publikacijah. Lani je minilo sto let od njegovega rojstva, letos pa veliko pozornost vzbuja filmski dokumentarec Lepe in poredne, posnel ga je novinar in dokumentarist Gero von Boehm. Pa še ena od Newtonovih kontroverznih izjav: »Ljudje, ki jih fotografiram, me sploh ne zanimajo. Ne dekleta, ne njihova zasebnost, ne značaj. Zanima me zunanjost. To, kar vidiva jaz in moj fotoaparat. Pravijo, da ne fotografiram duš. Kaj to sploh pomeni? Zanimajo me obraz, prsi, noge. Na mojih fotografijah vidite to in upam, da še kaj. Ampak dušo? Tega pa ne razumem.« Pravi ta površinski, a prav nič površni fotograf.