Predlog ustavne obtožbe Janše ni uspel

Premalo poslancev za ustavno obtožbo

Državni poslanci v sredo niso izglasovali ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše. Predlog je podprlo le 42 opozicijskih poslancev (potrebovali so 46 glasov) LMŠ, SD, Levice in SAB, ki so ustavno obtožbo tudi vložili, ter poslanske skupine nepovezanih poslancev, obtožbi premierja pred ustavnim sodiščem pa je nasprotovalo 44 poslancev SDS, NSi in SMC ter opozicijske SNS, dva poslanca DeSUS in poslanca manjšin. Opozicija je Janši očitala kršenje več členov ustave in zakonov, med drugim tudi vmešavanje v delo tožilstva ter kršenje ustave in zakona o državnem tožilstvu v postopku imenovanja evropskega delegiranega tožilca. Izpostavili so odtegnitev financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) in da se je Slovenija decembra lani odrekla dodatni kvoti cepiva proti covidu-19, s čimer so bili številni državljani prikrajšani za pravico do zdravstvene oskrbe. Predlagatelji so Janševo ravnanje ocenjevali kot samovoljno, avtoritarno, škodljivo in nevarno. Janša, ki večji del seje ni bil navzoč, je v nagovoru dejal, da je v ustavni obtožbi »toliko absurdnih stvari, da na vse niti nima smisla odgovarjati, tudi se nima smisla prepirati okoli tega«. Koalicijski poslanci pa so ocenjevali, da je namen predlagateljev obtožbe zgolj politično obračunavanje. Na začetku sredine seje so poslanci odločali tudi o predlogu, da od predsednika republike Boruta Pahorja zahtevajo mnenje o predlogu ustavne obtožbe, a je takšen sklep podprlo le 36 poslancev, proti jih je bilo 48. To je bil že šesti predlog ustavne obtožbe predsednika vlade doslej, uspel pa ni še nobeden.

Poročilo o delu protikorupcijske komisije

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi je predvčerajšnjim predsedniku republike Borutu Pahorju predstavil redno letno poročilo o delu KPK za leto 2020. Šumi je izrazil zadovoljstvo, da tako pripad prijav kot število rešenih zadev rasteta in da je mogoče oceniti, da se zaupanje javnosti v delo komisije krepi. S posodobitvijo delovanja se je povečala tudi njena učinkovitost. Še vedno pa ostajajo pomembni izzivi korupcijskih tveganj neurejeno področje javnih naročil, še posebej v zdravstvu in gradbeništvu, ter področji nasprotja interesov in nezdružljivosti funkcij, so navedli v uradu predsednika republike. Kot so še sporočili, je Pahor podprl prizadevanja vodstva KPK v smeri njene samostojnosti, neodvisnosti in profesionalnosti. Posebej je poudaril, da je povečanje zaupanja v delo te institucije ključnega pomena za njeno uspešnost. S sogovornikom sta se strinjala, da so krepitev preventivne dejavnosti komisije in njena prizadevanja za uveljavitev integritete posameznika kot naše skupne vrednote najboljša popotnica za uspešen boj proti korupciji, so še zapisali v sporočilu za javnost. Na začetku tedna je Šumi letno poročilo predal tudi predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču.

Referendum so zamaknili

Državni zbor je ta teden na izredni seji sklenil, da bo referendum o noveli zakona o vodah potekal 11. julija, in ne 4. julija, kot je bil prvotni predlog. Zamike datuma so predlagale koalicijske stranke SDS, NSi in SMC, ker je treba pred referendumom vložiti in sprejeti novelo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, saj je v prilogi zakona izpadlo nekaj naselij. S spremembo datuma želijo zagotoviti dovolj časa za odpravo napake do izvedbe referenduma. Opozicija meni, da želi koalicija z zamikom datuma referenduma zgolj doseči, da bi bila udeležba na referenduma premajhna, da bi njegov rezultat na koncu tudi veljal. Po njihovem mnenju bi lahko napako v zakonu o določitvi volilnih enot za volitve poslancev hitro odpravili, tudi s sklicem izredne seje.

Umrla po cepljenju, a ni dokazov, da zaradi njega

Minister za zdravje Janez Poklukar je minuli petek povedal, da trenutno ni dokazov, ki bi nedavno smrt slovenske državljanske v Bruslju povezali z njenim predhodnim cepljenjem proti covidu-19. Zadevo bo temeljito preučila komisija na ministrstvu, je napovedal. »Na vseh možnih področjih sodelujemo z mednarodnimi institucijami, da pridemo zadevi do dna. Ta trenutek pa je neprimerno, da bi javno ugibal o razlogih za tragičen dogodek,« je dejal. Pokojna Slovenka se je cepila v okviru cepljenja diplomatov in njihovih družinskih članov v Bruslju. Cepili so jih s cepivom proizvajalca Johnson & Johnson. Belgijska vlada je sicer, domnevno zaradi te smrti, začasno zadržala cepljenje s cepivom Jansen za osebe, mlajše od 41 let.