Kmetje bi radi gozdove na Kranjskem polju krčili za kmetijske namene (do pol hektarja), a jim tega ne dopustijo. / Foto: Tina Dokl

Za cono lahko, za njivo pa ne

Kmetje iz okolice Kranja in Šenčurja so nezadovoljni, ker svojih gozdov ne bodo smeli krčiti za kmetijske namene, medtem ko naj bi bila krčitev istih gozdov dovoljena za javno infrastrukturo in poslovne cone.

Kranj – Lastniki gozdov iz okolice Kranja in Šenčurja so jezni, ker na eni strani ni ovir za krčenje gozdov za namene poslovnih con, kakršna bo tudi v Hrastju, na drugi strani pa vedno naletijo na nerazumevanje zavoda za gozdove, ko želijo sami krčiti gozd v kmetijske namene, kot jim omogoča 21. člen Zakona o gozdovih, ki dovoljuje krčitev 0,5 hektarja gozda, ki ni opredeljen kot varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom. Sodu je dno izbil osnutek Gozdnogospodarskega načrta za gozdno gospodarsko enoto (GGN GGE) Cerklje 2020–2029, po katerem je v ravninskem delu Kranjskega polja dopustna krčitev gozda le za javno infrastrukturo in gradnjo poslovnih con, ne pa tudi za kmetijske namene. Skupina kmetov iz okolice Kranja in Šenčurja je zato ministra za kmetijstvo Jožeta Podgorška pisno pozvala, naj ne sprejme in podpiše gozdnogospodarskega načrta, dokler se vanj ne zapiše, da so na ravninskem delu predmestnih gozdov krčitve v kmetijske namene enako dopustne kot krčitve za gradnjo poslovnih con.

Kmetje: vedno naletimo na gluha ušesa

»Ko kmetje želimo krčiti gozd v kmetijske namene, kot nam to omogoča 21. člen Zakona o gozdovih, vedno naletimo na gluha ušesa Zavoda za gozdove. Vedno najdejo vsaj pet različnih funkcij gozdov, poudarjenih na različnih stopnjah, ki preprečujejo izdajo krčitvenega dovoljenja v kmetijske namene. Ko pa občine načrtujejo razvoj in umestitev poslovnih con v prostor, pa funkcije gozdov slučajno niso več tako poudarjene in Zavod za gozdove izda soglasje za spremembe namembnosti v stavbno zemljišče. Zahtevajo le omilitvene ukrepe, ki jih investitor lahko brez problema zagotovi z urejeno zelenico z zasaditvijo z avtohtonim rastlinjem. Pri tem je treba poudariti, da gre pri gradnji poslovnih con za trajno uničenje rodovitne zemlje, pri krčitvi za kmetijske namene pa se rodovitnost ohrani in se spremeni le raba, kot se je že večkrat skozi zgodovino. Velika večina gozda, ki bi ga kmetje želeli skrčiti v kmetijske namene, so v preteklosti že bile kmetijske površine in so bile zaraščene in pogozdene iz različnih razlogov,« so v pismo ministru zapisali kranjski in šenčurski kmetje.

Zavod: razen izjem krčitve niso dopustne

V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) pojasnjujejo, da je vsebinsko podobno smernico glede krčitve gozda na ravninskem delu Kranjskega polja, ki je izjemoma dopustna le za neizogibne posege za gospodarsko infrastrukturo in poslovne cone, pri čemer je treba predhodno zagotoviti pogoje za izravnalne oz. nadomestne ukrepe, vseboval že gozdnogospodarski načrt GGE Cerklje 2010–2019. »Iz nje ne sledi, da krčitve ravninskih gozdov niso dopustne samo za kmetijske namene. Praviloma niso dopustne nobene tovrstne krčitve, podana je le izjema za gospodarsko javno infrastrukturo (avtoceste, železnice, letališke steze ...) ter v poslovnih conah, kar je v javnem interesu zaradi delovnih mest. Pri teh izjemah pa smernica preprečuje zmanjšanje skupne površine gozdov. Ker bi razlikovanje krčitev za kmetijstvo in za navedene izjeme (ob nadomestnih ukrepih) lahko vodilo v neenakopraven položaj, je zavod ministru navedel, da bo pripombo lastnikov gozdov upošteval tako, da bo Svetu Območne enote Kranj ZGS predlagal, da sprejme predlog GGN, v katerem v navedenem besedilu ne bo dela besedila 'in poslovne cone',« so nam odgovorili.

V kranjski enoti ZGS poudarjajo, da krčitve gozdov na ravninskem delu GGE Cerklje niso (in niso bile) dopustne za noben namen, za navedene izjeme pa je pogoj predhodni nadomestni ukrep. Pretekle krčitve so bile izvedene na podlagi veljavnih občinskih prostorskih načrtov, v katerih je bila spremenjena raba v npr. stavbna zemljišča, nekatere krčitve pa so bile izvedene nelegalno in so v ustreznih postopkih, dodajajo. Zavod ima sicer povsem enake pomisleke kot pri krčitvi gozda v kmetijske namene tudi v zvezi s krčitvami gozdov za poslovno-industrijske cone: »Razlika je v tem, da Zavod o dovoljenjih za krčitev gozdov v kmetijske namene na podlagi 21. člena Zakona o gozdovih samostojno odloča v svojih upravnih postopkih, o prostorskem razvoju pa ne, saj je le eden od več deset nosilcev urejanja prostora (za občinski prostorski načrt občine Cerklje na Gorenjskem jih je bilo npr. 49).« Ob tem opozarjajo, da se pri prostorskih odločitvah ob sprejemanju OPN včasih zgodi, da so sprejete kljub nasprotovanju strokovnih služb, torej politično.

Gozdnatost je nizka

Zavod sicer v okviru svojega predpisanega delovanja podpira razvoj kmetijskih gospodarstev in kmetijskih površin, od leta 2008 do danes pa je s 677 odločbami dovolil 226 hektarjev takšnih krčitev gozdov. »Opažamo pa, da se v zadnjih letih brez dovoljenj v kmetijske namene skrči še skoraj enkrat tolikšna površina kot z dovoljenji. Na podlagi predpisov moramo ravninske gozdove strogo varovati, v ostalem prostoru pa gozdnatost, funkcije in namen gozdov zelo redko pogojujejo zavrnitev vloge za krčitev,« pravijo. Podpisniki dopisa kmetijskemu ministru gospodarijo na Kranjskem polju, večji del obravnavnega območja pa se nahaja v revirju Šenčur, kjer je delež gozdnatosti 34 odstotkov, na območju, kjer se nahaja večina posesti podpisanih lastnikov, pa je delež gozdnatosti 28 odstotkov, ugotavljajo v kranjski enoti ZGS. Kot dodajajo, naj bi po strokovnih dognanjih gozdnatost krajine znašala 40 odstotkov, da bi se ohranjala njena ekološka infrastruktura, v zadnjih 60 letih pa se je gozdnatost Kranjskega polja zmanjšala z 38 odstotkov na 30 odstotkov, kar je štirikratnik državnega povprečja, po že sprejetih prostorskih aktih in že podanih pobudah pa bi se zmanjšala na 24 odstotkov. »Željo lastnikov po povečevanju kmetijskih zemljišč dobro poznamo in spoštujemo, vendar bi po navedbah predstavnikov kmetijskosvetovalne službe lastniki gozdov ob sprostitvi možnosti krčitve ravninskih gozdov za kmetijske namene takoj skrčili vsaj polovico obstoječih gozdov (1500 hektarjev gozdov ali za 15 odstotkov nižjo gozdnatost),« navajajo.

Kot še pojasnjujejo na zavodu, je eden glavnih razlogov, zakaj dodatno krčenje gozdov na Kranjskem polju ni več dopustno, tudi dejstvo, da so ti gozdovi ključnega pomena za čisto vodo velike populacije prebivalcev. »Povezana vodonosnika Kranjskega in Sorškega polja sta največji rezervoar podzemne vode med vsemi aluvialnimi vodonosniki v Sloveniji,« izpostavljajo. Ti gozdovi so med drugim pomembni tudi kot zaščita pred vremenskimi ekstremi (npr. vetra) tudi za kmetijske kulture.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 5. februar 2020 / 15:15

Zaradi vetra odneslo del strehe na šoli v Kranju

Kranj – Severni veter, ki piha v vedno močnejših sunkih, je začel povzročati težave tudi na Gorenjskem. Policija zato opozarja na veliko previdnost in veliko nevarnost zaradi vetra tako na...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 26. avgust 2014 / 16:00

Pihalno-trobilna Pokljuka

Hotel Jelka na Pokljuki gosti Pihalno-trobilno poletno šolo. Letos se odvija prvič, njeni organizatorji pa že razmišljajo, da bi postala tradicionalna. Udeleženci šole poleg glasbe spoznavajo tudi lep...

Bohinj / torek, 26. avgust 2014 / 15:33

Spominjajo se štirih srčnih mož

Naziv častnega občana bo na današnji proslavi ob prazniku občine Bohinj posmrtno prejel Tomaž Budkovič, geolog, zgodovinar, muzealec in avtor več strokovnih del o zgodovini Bohinja.

Kultura / torek, 26. avgust 2014 / 12:36

Pravljičen začetek Carniole

V petek se je z odprtjem razstave ilustracij Andreje Peklar v galeriji Layerjeve hiše začel letošnji Festival Carniola. Ilustracije, ki nas popeljejo v stare čase, ki jih ni nikoli bilo.

Šport / torek, 26. avgust 2014 / 12:34

Maja Sajovic svetovna prvakinja

Banjaluka – Članica ALC Lesce Maja Sajovic je na svetovnem padalskem prvenstvu v Banjaluki osvojila naslov svetovne prvakinje v skokih na cilj. Moška ekipa v postavi Roman Karun, Peter Balta, Uroš...

Kronika / torek, 26. avgust 2014 / 12:33

Policist včeraj podlegel strelnim ranam

Ljubljana – Slovenski polici­sti so pretreseni zaradi včerajšnje smrti litijskega policista Damijana Kukoviča, ki ga je v petek med opravljanjem prometne kontrole v glavo ustrelil mlajši moški, sic...