Neopazen zaradi velikih

Srednji vrh (1796 m n. m.) – Vedno mi je bil videti nepomemben, ker so mi bili dvatisočaki v njegovi neposredni bližini končni cilji, a je tudi s svojo nekaj nižjo nadmorsko višino vreden obiska.

Naš tokratni končni cilj je verjetno redko končni cilj. No, morda se motim! Jih poznam kar nekaj, ki Srednji vrh nad izvirom Završnice pogosto obiščejo, sploh zaradi čudovitega razgleda v krogu 360° in zato, ker vrh navduši z mirom in spokojnostjo. V vseh teh letih sem ga nedavno prvič obiskala tudi sama in na Zelenici zašpilila eno majhno klobaso.

Izhodišče vzpona je lahko dolina Završnice ali pa nekdanji mejni prehod Ljubelj, od koder sem se proti Srednjemu vrhu podala tudi sama. Po označeni poti čez zeleniška smučišča se odpravimo do Doma na Zelenici. Vzpona je za dobro uro. Od Doma gresta dve poti: leva proti Begunjščici, desna pa proti Stolu in Vrtači. Sledimo desni proti Stolu oz. Vrtači. Ko prečimo smučišče in dosežemo gozd, je pred nami prijetna pot, kjer na svoj račun pridejo ljubitelji alpskega cvetja: Clusijevega svišča, Sternbergovega klinčka, snežnega svišča, dišečega volčina itd. Sledi pas ruševja, in ko prečimo daljše melišče, je skala z markacijo; desno se gre proti Vrtači, levo proti Stolu. Nadaljujemo levo, proti Stolu. Po krajšem času pridemo na razpotje, kjer sledimo levo proti izviru Završnice, desno gre pot proti Stolu. V nekaj korakih smo na sedlu Šija, 1693 m n. m., kjer nas pozdravijo lične lesene markacije. Levo gre pot proti izviru Završnice, desno spodnja pot proti Stolu, mi pa krenemo naravnost in zagrizemo v breg v smeri Srednjega vrha. Strm vzpon je v dežju oz. po njem nevaren za zdrs, zato previdno. Bodimo pozorni na markacije, saj nas še do nedavnega neoznačena steza lahko zavede v del, ki je tehnično zahtevnejši. Vrh Srednjega vrha dosežemo v 15 minutah in ta skromni mož nas nagradi s čudovitim razgledom na vse strani neba. V neposredni soseščini je Begunjščica z markantnim Smokuškim plazom, Stol s Celovškimi špicami, Vrtača, bolj v ozadju proti jugozahodu pa Blejsko jezero z Babjim zobom in greben Spodnjih Bohinjskih gora. S kančkom sreče nas bo na vrhu obiskala celo kakšna gorska kavka. Črna kot ebenovina, z izrazitim rumenim kljunom in rdečimi nožicami.

Z vrha sestopimo nazaj na sedlo Šija, od koder zavijemo desno do Koče pri izviru Završnice. Dosežemo jo po 20 minutah. Smerokaz nas usmeri proti Zelenici; gremo mimo koče in na njeni desni strani zavijemo v breg. Hitro smo pri izviru Završnice, od tam pa nas do Zelenice čaka nadaljnjih 15 minut. Med potjo nas, trenutno, spremlja čudovito cvetje, nad nami pa se bohoti izraziti skalni greben Na možeh. Od doma na Zelenici sestopimo nazaj na Ljubelj, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 1796 m
Višinska razlika: 800 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 2 / 5