Skupna sta jima platno in papir

V galeriji Liznjekove domačije v Kranjski Gori je na ogled razstava ustvarjalk iz Gornjesavske doline, ki imata skupni ustvarjalni medij: platno in papir. Slava Mlakar jima vdahne življenje z barvami in čopičem, Zora Podlipnik pa je platno skrbno izvezla, na papir pa s črnilom v verzih izlila svoja občutja.

Kranjska Gora – Razstavo Ustvarjalki iz Gornjesavske doline je v galeriji Liznjekove domačije postavila Špela Smolej Milat, kustodinja za etnologijo pri Gorenjesavskem muzeju Jesenice. »Razstava slik Slave Mlakar je bila že pripravljena, vendar smo jo zaradi razmer in ukrepov ob epidemiji covida-19 na ogled postavili šele pred kratkim. Galerijski prostor se mi je zdel še vedno nekam 'prazen', in ko mi je Darinka Tarman, hčerka Zore Podlipnik, omenila, da hrani tudi mamine vezenine, se mi je zdela to odlična priložnost, da oboje povežemo v skupno razstavo dveh domačih ustvarjalk,« je povzela Špela Smolej Milat, ki je uredila tudi lično zloženko in v njej poleg predstavitve Slave Mlakar in Zore Podlipnik na kratko predstavila še tradicijo vezenin in vezilstva, dodala pesem Snúbc Zore Podlipnik, motiv izvezenega prta v obliki šolske vaje iz leta 1930 ter likovno izražanje Slave Mlakar v recenziji umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština iz leta 2005.

Zora Podlipnik in Slava Mlakar sta odraščali na kmetih, obe pa poleg obilice dela našli čas in voljo izraziti svojo ustvarjalno žilico. Zora Podlipnik (1921–2019) je vse svoje življenje preživela v Podkorenu. Predana je bila slovenski besedi, zborovskemu in cerkvenemu petju. Sodelovala je v gledaliških predstavah pri KPD Podkoren. Pisala je pesmi in črtice iz vsakdanjega življenja in zapisovala stare narečne besede. Vse življenje sta bila njeno orodje tudi papir in pisalo, nekaj njenih pesmi bogati razstavo. Veliko njenih prispevkov je bilo objavljenih v zbornikih Literarnega kluba upokojencev Slovenije Likus. Kot dodaja hčerka Darinka, pa je bilo vse od otroških let do pozne starosti mamino najljubše opravilo vezenje. Najstarejši prt v zbirki je že iz leta 1910; vesti ga je začela Zorina mati, dokončala pa ga je Zora. Predstavljen je tudi pojem narodnega veza, ki je po prvi svetovni vojni nastal kot del iskanja korenin in etnične pripadnosti, t. i. narodno blago, izraz narodove »duše« v vezeninah ... Slava Mlakar iz Kranjske Gore je svojo prvo potrditev v likovnem ustvarjanju dobila že v osnovni šoli, ko je bila njena slika Jesensko listje izbrana za darilo za Titov rojstni dan. Svoj ustvarjalni navdih je delila tudi z otroki kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu. Po upokojitvi je obiskovala slikarski tečaj likovnega kluba Dolik pod vodstvom Jožeta Dakskoflerja, kot dolgoletna članica Dolika je pogosto razstavljala na skupinskih razstavah. Kar 15 let se je udeleževala tudi likovnih kolonij v Vratih. Slava Mlakar motive najde v okolici Kranjske Gore, rada slika krajine in tihožitja. Pravi, da slika za dušo. »Slikarka v svojih krajinah in tihožitjih poslušno sledi svoji notranji resnici, se z njo istoveti in se ji na koncu brez zadržkov podredi,« je v recenziji zapisal Cene Avguštin. Razstava bo na ogled do konca junija.