Tako je prvi izraelski predsednik vlade David Ben-Gurion pod sliko Theodorja Herzla razglasil neodvisno državo Izrael, v Tel Avivu, 14. maja 1948. / Foto: Wikipedija

Izrael : Palestina

V državi Izrael, ki obsega tudi okupirana palestinska ozemlja, so spet izbruhnili hudi spopadi med Izraelci in Palestinci. Očitno postaja, da si »izvoljeno ljudstvo« v vojnah zasedena ozemlja prisvaja za zmeraj …

Pokrajina, ki izginja

Razlage aktualnega dogajanja v Izraelu so povsem različne. To pot prisluhnimo tisti, ki jo je v svoji knjigi ubesedil palestinski pisatelj in pravnik Radža Šehade. Naslov knjige je Palestinski sprehodi, izšla je 2007, leta 2012 tudi v slovenskem prevodu. V njej je Šehade vprašanje Palestine in izraelske okupacije svetovni javnosti približal na način, odmaknjen od političnih analiz in pravniških argumentacij. »Popisal je svoje sprehode po pokrajini na zasedenih ozemljih, 'pokrajini, ki izginja', kot pove podnaslov knjige. To izginjanje je posledica izraelske okupacije, konkretno gradnje številnih in ogromnih izraelskih naselbin oziroma mest, ki so pokrajino, predvsem hribe, spremenili v trdnjave iz cementa in izključevanja. Spomini 70-letnika segajo v čas pred okupacijo, ki se je začela leta 1967 in še traja in je v desetletjih, ki so sledila, popolnoma razobličila pokrajino na palestinskih ozemljih. Kot je dejal v virtualnem pogovoru v organizaciji Vodnikove domačije in Gibanja za pravice Palestincev, so bile pred okupacijo fizične spremembe pokrajine minimalne. Okoliški hribi so bili zanje kot gore, je dejal, in niso si mogli predstavljati, da bi na teh odročnih krajih nastala cela mesta s pripadajočo infrastrukturo. Ravno to pa se je začelo dogajati. Medtem ko so po okupaciji Palestinci potrebovali dovoljenje za uporabo buldožerja, je Izrael sprožil množično gradnjo nezakonitih mest, v katerih zdaj živi že več kot 600.000 naseljencev. 'Izraelu kot kolonialni sili je uspelo v zadnjih 54 letih uničiti našo pokrajino in naša življenja ter jih popolnoma spremeniti,' je dejal Šehade. /…/ Ne samo mednarodnega prava, Izrael ne priznava niti samih Palestincev. Tudi 73 let po njegovi ustanovitvi, ki jo je spremljalo etnično čiščenje 750.000 Palestincev, Izrael kljub vsej svoji moči ne zmore priznati, da je sploh prišlo do nakbe oziroma katastrofe, kakor Palestinci opisujejo svoj izgon leta 1948. Po letu 1967 se je zatiranje nadaljevalo še na zasedenih ozemljih, a kljub več kot polstoletni vojaški okupaciji Palestinci vztrajajo na svojem ozemlju, vsaj na njegovih delih. Ravno ta vztrajnost, po arabsko sumud, 'to, da ostajamo tukaj, živimo tukaj in se trudimo uspevati, ne obupati, čeprav nam Izrael zelo otežuje življenja', pa je po mnenju Šehadeja najmočnejši adut Palestincev proti Izraelu. Vendar pa je območje, ki je na voljo Palestincem, iz leta v leto vse manjše. 'Včasih sem se lahko sprehajal, kjer koli sem hotel, zdaj je to zelo omejeno, tudi v okolici Ramale. Ne moremo se več sprehajati naokoli, ne da bi videli naselbine ali da bi nas oboroženi naseljenci ustrahovali'. Šehade poudarja paradoks, da naseljenci zemljo, ki jim jo je, kot pravijo, namenil Bog, obenem sami sistematično uničujejo. Po njegovem mnenju gre za vprašanje pohlepa. 'Želijo pridobiti čim več zemlje čim hitreje in z nikomer je ne želijo deliti. Takoj po začetku okupacije so začeli graditi naselbine okoli Jeruzalema z namenom, da tega ozemlja nikoli več ne vrnejo. Zato so pospešili gradnjo naselbin,' je dejal.« Šehade hkrati priznava, da lahko tudi Izraelci ljubijo to deželo in čutijo povezavo z njo. (Vir: Boris Vasev, MMC RTV SLO)

Nekaj dejstev

Za boljše razumevanje gornjega besedila je dobro spomniti na nekatera dejstva. Kaj je Palestina? »Palestina je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.« In kdo so Palestinci? »Palestinci je politična oznaka za ljudi, ki živijo na območju Palestine. Večinsko etnično skupino predstavljajo arabski muslimani, medtem ko so pomembnejše manjšine Druzi, kristjani in Judje. Danes več kot polovica Palestincev živi izven izvorne regije zaradi neprestanih konfliktov med etničnimi skupinami ter državami na Bližnjem vzhodu.« Tragedija Palestincev traja od leta 1948, ko mednarodna skupnost pod moralnim pritiskom holokavsta dopusti ustanovitev države Izrael. Palestinci in arabske države tega dejstva ne sprejmejo in začne se permanentna vojna med enimi in drugimi, svoje vrhunce pa doseže v letih 1948, 1956, 1967 in 1973. Po vsaki od njih se je še več Palestincev znašlo v begunstvu. Leta 1988 so Palestinci ustanovili svojo državo. Do danes jo je priznalo 136 (70,5 odstotka) od 193 članic Združenih narodov. Med njimi seveda ni Izraela. Tudi Slovenija se za ta korak še ni odločila.

Palestinci vztrajajo

Šehade kot najmočnejši adut Palestincev proti Izraelu izpostavlja vztrajnost. Šteje samo dejstvo, da ostajajo in živijo na svoji zemlji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / / 07:00

Pira za sladkanje in spanje

Podružnična šola Motnik je s projektom izdelkov iz ekološko pridelane pire uspešno sodelovala na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. V četrtek bodo v kranjskem Mercator centru turistične stojnice p...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:25

Za brata prepisala Sveto pismo

Lucija Rožman je bratu duhovniku Bernardu za novo mašo podarila ročno prepisano Sveto pismo.

Zanimivosti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:12

Poletna noč

Nočna mestna neonska panorama, nad katero se bohotijo magično obarvane meglice, ožarjene z julijsko polno luno ter s hipnotičnimi bliski v daljavi, deluje kot antologijski prizor iz fantazijskega f...

GG Plus / nedelja, 24. julij 2016 / 21:11

Prevarana Slovenija

»Če upoštevamo oceno francoskega inštituta Crest, je v slovenskih rokah ostalo približno deset tisoč ton orožja, zlasti streliva in minskoeksplozivnih sredstev. V poročilu londonske konference je b...

Nasveti / nedelja, 24. julij 2016 / 21:10

Počitniški dan

Ladjica drsi po Vrbskem jezeru na krožni vožnji. Z dnevno vozovnico vstopiš in izstopiš na katerikoli postaji. Z Izbranim se odločiva za Ribnico (Reifnitz) in Otok (Maria Wörth). V Ribnici počitniš...

GG Plus / nedelja, 24. julij 2016 / 21:09

Dekla

»V dopoldanskem času, ko so bili bratje v službi, oče pa je spal, sem lahko smuknila na svobodo. Pogosto sem zavila v knjižnico. Tam je delala neka mlada ženska, Živa po imenu. Spoprijatel...