Dolgoživi Jurečevi rjavi kravi

Franci Jurca iz Brekovic pri Žireh je prejel priznanje za dolgoživi rjavi kravi – ena je za časa življenja dala sto tri tisoč kilogramov mleka, druga doslej že več kot štiriinosemdeset tisoč.

Brekovice – Zveza rejcev govedi rjave pasme v Sloveniji je na nedavnem občnem zboru podelila priznanja rejcem dolgoživih krav rjave pasme – kravam, ki so doslej dale rejcem več kot osemdeset tisoč kilogramov mleka, več kot devetdeset tisoč ali več kot sto tisoč kilogramov. Z Gorenjske je kot edini prejel priznanje rejec Franci Jurca, gospodar na kmetiji Pr' Jureč v Brekovicah pri Žireh. Priznanje je dobil za kravo Žogico, ki so jo sicer pred nedavnim izločili iz črede, in njeno potomko Žolto. Žogica je rejcu v dvanajstih laktacijah dala 103.647 kilogramov mleka s 4,53 odstotka mlečne maščobe in 3,31 odstotka beljakovin, krava Žolta je doslej, v desetih laktacijah, dala 84.499 kilogramov mleka s povprečno 4,3 odstotka mlečne maščobe in 3,39 odstotka beljakovin. Obe kravi sta potomki krave Žovce, ki je v enajstih laktacijah dala več kot 75.000 kilogramov mleka s 4,62 odstotka maščobe in 3,11 odstotka beljakovin. »To dokazuje, da genetika deluje,« je rezultate obeh nagrajenih krav komentiral Igor Stanonik, vodja oddelka za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj.

V čredi krave treh pasem

Kot je povedal gospodar Franci Jurca, se na kmetiji, ki obsega sedemdeset hektarjev zemljišč, od tega je dve tretjini gozda, ukvarjajo z govedorejo, predvsem s prirejo mleka, ki ga oddajajo v žirovsko kmetijsko-gozdarsko zadrugo M-Sora. Redijo osemdeset goved, od tega 55 krav. V čredi imajo krave vseh treh pasem – črno-bele, lisaste in rjave, največ, približno dve tretjini, je črno-belih. Čeprav so število teh v zadnjem obdobju najbolj povečali, bodo tudi krave rjave pasme ostale v čredi, trenutno imajo štiri. »Krave rjave pasme ne dosegajo izrazito visoke mlečnosti, a so manj zahtevne in dolgožive. Njihovo mleko ima zelo kvalitetne beljakovine, ki so zlasti primerne za izdelavo sirjenja,« je dejal Franci in dodal, da doslej na kmetiji zaradi pomanjkanja delovne sile niso razmišljali o tem, da bi mleko predelovali v sir in druge izdelke.

Tudi pri rjavi pasmi nad državnim povprečjem

Po podatkih Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je bilo lani v Sloveniji v kontrolo proizvodnosti vključenih 7772 krav rjave pasme, ki so dale v standardni laktaciji povprečno 6130 kilogramov mleka s 4,1 odstotka mlečne maščobe in 3,46 odstotka beljakovin. Na Gorenjskem je bilo leta 1995 v kontroli le 17 krav, lani 62, povprečna mlečnost kontroliranih krav pa se je v tem obdobju zvišala za več kot dva tisoč kilogramov, s 4479 na 6491 kilogramov. Gorenjsko povprečje pri tej pasmi je bilo lani za 311 kilogramov višje od državnega povprečja, prav tako tudi vsebnost maščob in beljakovin.

Upad goveda rjave pasme

Rjava pasma je kombinirana pasma goved, ki jih redijo rejci, usmerjeni v intenzivno in manj intenzivno prirejo mleka, ter tudi rejci krav dojilj. Rejci so organizirani v društva, ta pa v zvezo rejcev, ki je priznana rejska organizacija za rjavo pasmo goved v Sloveniji. Po veljavnem rejskem programu se goveda rjave pasme glede na usmeritev in intenzivnost prireje mleka in mesa delijo v dva tipa živali. Molznice v intenzivni prireji mleka so mlečnega tipa, krave dojilje in del krav molznic v ekstenzivni prireji mleka pa so mesno-mlečnega tipa. Za mlečni tip krav je rejski cilj 7500 kilogramov mleka, za mesno-mlečni tip pa 5000 kilogramov. Kot je povedal strokovni tajnik zveze Matija Rigler, je letos glavna naloga zveze priprava novega rejskega programa. Število rjavega goveda v Sloveniji se je v zadnjem desetletju zmanjšalo, ob koncu leta 2009 ga je bilo v Sloveniji še več kot 41 tisoč glav, po zadnjih podatkih ga je še okrog 22 tisoč. Zmanjšanje je posledica spreminjanja pasemske sestave črede goved pa tudi opuščanja govedoreje na območjih, kjer je bila rjava pasma nekdaj dobro zastopana.