Krava rjave pasme Žogica je za časa življenja dala več kot 103 tisoč kilogramov mleka.

Dolgoživi Jurečevi rjavi kravi

Franci Jurca iz Brekovic pri Žireh je prejel priznanje za dolgoživi rjavi kravi – ena je za časa življenja dala sto tri tisoč kilogramov mleka, druga doslej že več kot štiriinosemdeset tisoč.

Matija Rigler: »Rjava pasma krav je najboljša glede deleža beljakovin in števila somatskih celic v mleku pa tudi kakovosti beljakovin, ki zagotavljajo pri sirjenju mleka za 15 odstotkov boljši izplen.«

Brekovice – Zveza rejcev govedi rjave pasme v Sloveniji je na nedavnem občnem zboru podelila priznanja rejcem dolgoživih krav rjave pasme – kravam, ki so doslej dale rejcem več kot osemdeset tisoč kilogramov mleka, več kot devetdeset tisoč ali več kot sto tisoč kilogramov. Z Gorenjske je kot edini prejel priznanje rejec Franci Jurca, gospodar na kmetiji Pr' Jureč v Brekovicah pri Žireh. Priznanje je dobil za kravo Žogico, ki so jo sicer pred nedavnim izločili iz črede, in njeno potomko Žolto. Žogica je rejcu v dvanajstih laktacijah dala 103.647 kilogramov mleka s 4,53 odstotka mlečne maščobe in 3,31 odstotka beljakovin, krava Žolta je doslej, v desetih laktacijah, dala 84.499 kilogramov mleka s povprečno 4,3 odstotka mlečne maščobe in 3,39 odstotka beljakovin. Obe kravi sta potomki krave Žovce, ki je v enajstih laktacijah dala več kot 75.000 kilogramov mleka s 4,62 odstotka maščobe in 3,11 odstotka beljakovin. »To dokazuje, da genetika deluje,« je rezultate obeh nagrajenih krav komentiral Igor Stanonik, vodja oddelka za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj.

V čredi krave treh pasem

Kot je povedal gospodar Franci Jurca, se na kmetiji, ki obsega sedemdeset hektarjev zemljišč, od tega je dve tretjini gozda, ukvarjajo z govedorejo, predvsem s prirejo mleka, ki ga oddajajo v žirovsko kmetijsko-gozdarsko zadrugo M-Sora. Redijo osemdeset goved, od tega 55 krav. V čredi imajo krave vseh treh pasem – črno-bele, lisaste in rjave, največ, približno dve tretjini, je črno-belih. Čeprav so število teh v zadnjem obdobju najbolj povečali, bodo tudi krave rjave pasme ostale v čredi, trenutno imajo štiri. »Krave rjave pasme ne dosegajo izrazito visoke mlečnosti, a so manj zahtevne in dolgožive. Njihovo mleko ima zelo kvalitetne beljakovine, ki so zlasti primerne za izdelavo sirjenja,« je dejal Franci in dodal, da doslej na kmetiji zaradi pomanjkanja delovne sile niso razmišljali o tem, da bi mleko predelovali v sir in druge izdelke.

Tudi pri rjavi pasmi nad državnim povprečjem

Po podatkih Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj je bilo lani v Sloveniji v kontrolo proizvodnosti vključenih 7772 krav rjave pasme, ki so dale v standardni laktaciji povprečno 6130 kilogramov mleka s 4,1 odstotka mlečne maščobe in 3,46 odstotka beljakovin. Na Gorenjskem je bilo leta 1995 v kontroli le 17 krav, lani 62, povprečna mlečnost kontroliranih krav pa se je v tem obdobju zvišala za več kot dva tisoč kilogramov, s 4479 na 6491 kilogramov. Gorenjsko povprečje pri tej pasmi je bilo lani za 311 kilogramov višje od državnega povprečja, prav tako tudi vsebnost maščob in beljakovin.

Upad goveda rjave pasme

Rjava pasma je kombinirana pasma goved, ki jih redijo rejci, usmerjeni v intenzivno in manj intenzivno prirejo mleka, ter tudi rejci krav dojilj. Rejci so organizirani v društva, ta pa v zvezo rejcev, ki je priznana rejska organizacija za rjavo pasmo goved v Sloveniji. Po veljavnem rejskem programu se goveda rjave pasme glede na usmeritev in intenzivnost prireje mleka in mesa delijo v dva tipa živali. Molznice v intenzivni prireji mleka so mlečnega tipa, krave dojilje in del krav molznic v ekstenzivni prireji mleka pa so mesno-mlečnega tipa. Za mlečni tip krav je rejski cilj 7500 kilogramov mleka, za mesno-mlečni tip pa 5000 kilogramov. Kot je povedal strokovni tajnik zveze Matija Rigler, je letos glavna naloga zveze priprava novega rejskega programa. Število rjavega goveda v Sloveniji se je v zadnjem desetletju zmanjšalo, ob koncu leta 2009 ga je bilo v Sloveniji še več kot 41 tisoč glav, po zadnjih podatkih ga je še okrog 22 tisoč. Zmanjšanje je posledica spreminjanja pasemske sestave črede goved pa tudi opuščanja govedoreje na območjih, kjer je bila rjava pasma nekdaj dobro zastopana.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 24. junij 2012 / 07:00

Levica se vrača

V Franciji, ki velja ob Nemčiji za drugo največjo državo v Evropi, se je na oblast vrnila levica. Najprej je na volitvah za novega predsednika republike zmagal socialist Francois Hollande, na par...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 23. avgust 2012 / 07:00

Praznik pri krvavški kapelici

V kapeli Marije Snežne, ki na Krvavcu stoji že triinosemdeset let, so minulo nedeljo pripravili tradicionalno žegnanjsko mašo.

Humor / četrtek, 23. avgust 2012 / 07:00

Akcija osmih pic

Od semnja sivke in mesteca Valensole, latinska izraza »vallis« in »solis« nam njegovo ime razložita kot dolino sonca, smo se poslovili, ker je začelo rahlo rositi. Zapremo strehe naših spačkov in...

Nasveti / četrtek, 23. avgust 2012 / 07:00

Z ožepom v žep

Ožep je tako silno lepo dišeča rastlinica, da bi jo človek dal kar v žep, če jo sreča na kakšni okrasni gredici ali zeliščnem vrtu. No, ne ravno v žep, odnesel bi jo s sabo in vonjal in vonjal in vonj...

Zanimivosti / četrtek, 23. avgust 2012 / 07:00

Vrtičkarstvo - prijetno s koristnim

Obdelovanje zelenjavnih gredic predstavlja za večino Gorenjcev vir dragocene, v trgovinah predrage zelenjave, zlasti za stanovalce utesnjenih urbanih blokovskih naselij pa vrtičkarstvo pomeni predvsem...

Gorenjska / četrtek, 23. avgust 2012 / 07:00

Anketa: Najbolj pogrešajo cesto

Davča ni le po površini največja slovenska vas, temveč je tudi slikovita vas s prijaznimi prebivalci, ki imajo radi naravo. Zato smo jih vprašali, kaj trenutno najbolj pogrešajo in zaradi česa radi ži...