V Poljčah je nastal načrt za upor
Spominsko ploščo v Poljčah so postavili v spomin na sestanek, na katerem so bile pred tridesetimi leti izdelane smernice za obrambo pred agresijo jugoslovanske armade. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Janez Janša.
»V takšnih okoliščinah so se maja 1991 sprejemale smernice, v katerih je pisalo, ne samo da se bomo uprli, ampak tudi kako se bomo uprli in kako bomo skušali izkoristiti svoje prednosti.«
Poljče – V petek so v prostorih današnjega Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah odkrili spominsko ploščo, s katero so zaznamovali dogodke pred tridesetimi leti, ko so se maja 1991 v Poljčah sestali člani razširjenega predsedstva in ključni ministri Vlade Republike Slovenije, poveljniki Teritorialne obrambe in posebnih enot policije ter na predlog ministra za obrambo potrdili smernice za obrambo Slovenije v primeru agresije jugoslovanske armade.
Smernice so bile 26. junija 1991 ob napadu JLA uporabljene kot strateški dokument v vojni za Slovenijo. Letošnjega dogodka v Poljčah so se udeležili minister za obrambo Matej Tonin, minister za notranje zadeve Aleš Hojs, generalni direktor Policije dr. Anton Olaj, državni sekretar Bojan Pograjc in ključni akterji tedanjega časa. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Janez Janša.
V svojem nagovoru je poudaril okoliščine sestanka v Poljčah. »Vse bolj je bilo jasno, da oblast efektivno, neposredno prehaja v roke tistih, ki bodo uporabili oboroženo silo zato, da Jugoslavijo obdržijo skupaj,« je opisal obdobje pred tremi desetletji. Dejal je, da je bil to tudi čas, ko je bila Slovenija sama, saj se je Evropa pa tudi ZDA oziroma svet ukvarjala s tem, kako Jugoslavijo ohraniti enotno. »Slovenske delegacije so po Evropi naletele na prijazne besede, vendar hkrati na trdo stališče, da se podpira enotna Jugoslavija,« je spomnil Janša.
»V takšnih okoliščinah so se maja 1991 sprejemale smernice, v katerih je pisalo, ne samo da se bomo uprli, ampak tudi kako se bomo uprli in kako bomo skušali izkoristiti svoje prednosti,« je poudaril in opozoril strateško prednost Slovenije, ta pa je bila, »da se bomo borili doma in da imamo za sabo odločitev ljudstva, ki je bila plebiscitarna, enotna, usodna«.
Na podlagi teh smernic je Slovenija ob napadu jugoslovanske armade delovala in organizirala obrambo. Slovenska policija in slovenska Teritorialna obramba pa sta po sestanku v Poljčah razdelali vrsto načrtov v detajle, je še povedal slavnostni govornik.
Predsednik vlade se je v nagovoru zahvalil vsem, ki so bili takrat v Poljčah, vsem, ki so smernice pomagali udejanjati v praksi, vsem, ki so verjeli, da jih je možno uresničiti. Ob tem je dejal, da so se takrat vsi, ki so se zbrali, ne glede na politično pripadnost, ne glede na to, kateremu organu so pripadali, zavedali, da gre zares in da na ramenih nosijo velikansko odgovornost za usodo odločitve, ki jo je ljudstvo izglasovalo na plebiscitu.