Jožef Škarja in njegovo »poštno kraljestvo«

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (302)

Iz starih zapisov o rojstvih Kranjčanov je znano samo to, da se je Jožef (Josip) Škarja (Skarja) rodil januarja 1792 in leta 1861 umrl v Kranju. Razvidno je tudi, da pri njem ni šlo za nepomembnega prebivalca. Bil je namreč cesarsko-kraljevi poštar pa tudi mestni sodnik in v letih od 1822 do 1833 vodja zemljiške knjige. Advokat dr. France Prešeren je 14. maja 1848 naslovil na deželni prezidij spomenico za notranjega ministra na Dunaju, ki jo je podpisalo okoli osemdeset kranjskih meščanov. Šlo je za nasprotovanje vselitvenemu dovoljenju v sicer Škarjevo stanovanje nad pošto, ki jo je pozidal. Že tedaj je imel denar svojo moč, pri Škarji pa naj bi še največ obveljalo, da je bil poročen s Kancijanilo, hčerko takrat enega najbogatejših Slovencev Blaža Terpinca.

Škarjevo življenje veliko pove o tedanjih razmerah v Kranju. Leta 1809 je od Emanuela Mayerja prevzel kranjsko poštno postajo. Leta 1818 je na dražbi kupil po požaru leta 1811 razpadajoči nekdanji kapucinski samostan na vrhu Jelenovega klanca in ga prezidal v poštno poslopje, ki je imelo poleg hiše tudi dva hleva in pristavo za pošto, kasneje imenovano Stara pošta. Leta 1844 je ponudil poštno poslopje v nekdanjem kapucinskem samostanu za nove prostore deželnoknežjega okrajnega urada, ker se je sam nameraval preseliti v hišo svaka Fidelisa Terpinca. Škarja je imel prek Terpinca odlične zveze z odločujočimi krogi v Ljubljani. Gubernij iz Ljubljane je maja 1848 dovolil, da se okrajni urad preseli v poštno poslopje v Kokrško predmestje. Škarja je sklenil najemno pogodbo za dvajset let in dobil še tisoč goldinarjev predujma za preureditev poštnega poslopja v pritličju za davkarijo in sodno pisarno, v prvem nadstropju pa za politično upravno pisarno in komisarjevo (njegovo) stanovanje.

V Kranju je bila tedaj ena od sedmih gorenjskih poštnih postaj (Podpeč, Št. Ožbolt, Kranj, Tržič, Otok pri Podvinu, Jesenice in Podkoren). Skozi mesto je peljala komercialna poštna cesta, ki je povezovala Ljubljano s Celovcem in Beljakom.

Mestno predstojništvo in poštar sta bila sicer nenehno v sporu. V sejemskih dneh se je kranjski poštar pritoževal, da ima težave pri poštnih vožnjah skozi mesto v času tedenskih sejmov, verjetno po klancu pod mestom. Mestne oblasti pa so hotele, da država vzdržuje ceste v mestu, ker jih uporablja pošta. Naslednik Jožefa Škarje Ignac Škarja je moral na zahtevo višje poštne uprave v Ljubljani leta 1847 prestaviti pošto iz predmestja v mesto. Po letu 1867 je zato imela kranjska pošta nekaj časa prostore na kraju, kjer sedaj stoji hotel Evropa.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Škofji Loki se je 10. 5. 1873 rodil učitelj Adolf Sadar. Obiskoval je ljudsko šolo v Škofji Loki, gimnazijo v Kranju, gimnazijo v Ljubljani in učiteljišče v Ljubljani. Ukvarjal se je predvsem z vzgojo zanemarjene mladine.

V Škofji loki se je 10. 5. 1892 rodil v družini gostilničarjev, ki jo je vodila njegova mati, slikar in likovni pedagog Janez Potočnik - Januš. Slikarstvo je študiral v Beogradu.

V Preski pri Medvodah se je 12. 5. 1897 rodil muzealec, letalec, fotograf, lutkar in izdelovalec maket Janko Vertin. Med prvo svetovno vojno je bil najprej topniški opazovalec pred cerkvijo na Sveti gori, leta 1917 pa je postal pilot lovec ter izvidnik na soški fronti.