Nataša Čarman Korenjak / Foto: osebni arhiv

Izolacija še najbolj »merljiva«

Od prvega delovnega dne zadržanosti od dela zavarovancem iz sredstev ZZZS pripada nadomestilo plače v primeru izolacije, ki je bila pred epidemijo covida-19 zelo redko razlog odsotnosti z dela – v letu 2019 je bilo v državi takih le deset primerov. V kranjski območni enoti ZZZS je bilo lani v primerjavi z letom 2019 sicer manj oseb začasno zadržanih od dela, vendar pa sta število izgubljenih delovnih dni na aktivnega zavarovanca in povprečna dolžina trajanja odsotnosti z dela pomembno porasla.

Kranj – Nataša Čarman Korenjak, vodja kranjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), je poudarila, da glede na to, da epidemija še traja in se vse posledice okužb na zdravstveno stanje in posledično odsotnosti z dela še niso izrazile, njenih učinkov ne moremo v celoti opredeliti.

Še najbolj oprijemljiv podatek je vezan na ukrep izolacije oziroma osamitve osebe, potrjeno okužene z virusom SARS-CoV-2, torej odsotnost z dela zaradi izolacije, kar je finančno breme ZZZS od prvega dne izolacije. »V lanskem letu je bilo po podatkih NIJZ zaradi razloga izolacije v Sloveniji izgubljenih 690 tisoč delovnih dni, kar znese ob povprečnem strošku za izgubljen delovni dan 82,16 evra skupaj torej skoraj 57 milijonov evrov izdatkov iz naslova nadomestil plač za začasno zadržanost od dela samo za razlog izolacije. Leta 2019 je bil ta izdatek 4491 evrov,« je ponazorila Nataša Čarman Korenjak in obenem opozorila, da ti podatki niso realen odraz vpliva epidemije na to področje, ker so nekateri delodajalci uporabili možnost protikoronskih zakonskih ukrepov pomoči, kot je bilo npr. čakanje na delo, in vsi njihovi zaposleni v primeru, da so zboleli, niso šli po formalno dokazilo o izolaciji.

»Poleg tega je izolacija časovno omejena, če pa se v času njenega trajanja covidna bolezen pri obolelem poslabša, se izolacijo kot razlog odsotnosti, prekvalificira v razlog bolezen, s tem pa se izgubi zanesljiva sled izdatkov, vezanih izključno na covid-19. Z vidika možnih podatkov o obravnavi zavarovanih oseb zaradi covida-19 in s tem povezano odsotnostjo z dela bi bolj celosten vpogled v posledice epidemije dobili, če ne bi primerjali le izdatkov, neposredno vezanih na okužbo, pač pa izdatke za vsa bolezenska stanja, ki so posredno vezana na okužbo, ker je ta poslabšala obstoječa bolezenska stanja. Lahko pa je obstoj epidemije, ki je prisotna že dobro leto, tako posegel v življenja posameznikov, da so se pri njih razvila povsem nova bolezenska stanja. Tu mislim predvsem na psihične zdravstvene težave, ki terjajo zdravstveno obravnavo. To bo zagotovo možno ugotoviti in analizirati v prihodnje.«

Jesenice z največ dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi

V kranjski območni enoti ZZZS je bilo lani v primerjavi z letom 2019 sicer manj zavarovanih oseb začasno zadržanih od dela, vendar pa sta število izgubljenih delovnih dni na aktivnega zavarovanca in povprečna dolžina trajanja odsotnosti z dela (povprečje lani 18,1 dneva, v letu 2019 pa 15,7 dneva) pomembno porasla, kar se odraža v enem največjih indeksov rasti izdatkov za nadomestila v OE Kranj v primerjavi z drugimi OE (indeks 122). Povprečni indeks rasti izdatkov za nadomestila na nivoju ZZZS je bil lani 116,4. Lani se je občutno povečala tudi osnova za izplačilo nadomestila plače za 7,1 odstotka, kar je tudi vplivalo na višino izdatkov za nadomestila.

Na Gorenjskem je najvišji delež dolgotrajnejših bolniških odsotnosti na območju Izpostave Jesenice (leta 2019 je bil ta delež glede na aktivno prebivalstvo 4,13-odstoten, lani 3,81-odstoten), na območju Izpostave Radovljica (leta 2019 je bil delež 2,72-odstoten, lani 2,96-odstoten) in pa na območju sedeža OE Kranj, kjer je bil vsa leta bistveno nižji od drugih gorenjskih izpostav (leta 2019 je bil delež 2,58-odstoten, lani 2,81). Le na območju Izpostave Škofja Loka razlike niso tako izrazite (leta 2019 je bil delež 2,66-odstoten, lani 2,68-odstoten).

Pomembna zgodnja poklicna rehabilitacija

»Naraščanje začasne zadržanosti od dela je mogoče povezati z različnimi dejavniki, staranjem in posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva, dolgimi čakalnimi dobami za diagnostične storitve in zdravljenje ter s spremenjenimi razmerami oziroma zahtevami na delovnih mestih.« Kot je tudi opozorila Nataša Čarman Korenjak, v Sloveniji še ni izdelanih sistemov in uveljavljenih mehanizmov za pomoč pri vračanju delavcev na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti ter učinkovite poklicne rehabilitacije. »Glede slednjega poteka pilotni projekt Zgodnja poklicna in zaposlitvena rehabilitacija v procesu vračanja na delo, ki ga vodi URI Soča. V njegovem okviru naj bi se oblikoval model celostne zgodnje poklicne rehabilitacije, torej že v času, ko je zavarovana oseba še v bolniškem dopustu,« je pojasnila.

»Za zajezitev hudega trenda naraščanja absentizma in njegovih posledic bosta v prihodnje ključno vlogo morali odigrati preventivna dejavnost in zgodnja obravnava bolezenskih stanj, ki povzročajo največji delež odsotnosti z dela, to so kostno-mišična obolenja, vedenjske in duševne motnje ter duševne stresne motnje. Na tem področju so pomembni programi, financirani iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih izvajajo v okviru centrov za krepitev zdravja, centrov za duševno zdravje odraslih in centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Slednji je konec leta zaživel na Jesenicah. Za področje preventivnega delovanja na področju zdravja delovno aktivne populacije sta pomembni vključenost delodajalcev v promocijo zdravja na delovnem mestu in večja vloga specialistov medicine dela prometa in športa,« je še povedala Nataša Čarman Korenjak in sklenila, da pa je kratkoročno rešitev treba iskati v ukrepih za obvladovanje dolgih čakalnih vrst za zdravstvene storitve, ki so se med epidemijo še podaljšale. »Povsem jasno pa je, da je največji izziv, kako rešiti problematiko pomanjkanja kadra v zdravstvu.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sobota, 7. julij 2007 / 07:00

Festivalski vrhunci na dva

Nastop armenskega glasbenika Karena Asatriana s skupino in Orkestrom SFK v ponedeljek v blejski Festivalni dvorani je bil nedvomno eden vrhuncev Festivala Bled, na katerem letos spet uživamo ob izvrst...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 10. julij 2015 / 14:08

Sivec o Avsenikih

»Ko sem na 111. Glasovi preji pred kulturnim praznikom leta 2012 v Begunjah spregovoril o bratih Avsenik, je bila dvorana nabito polna, vladalo pa je izjemno zanimanje in spoštovanje. To m...

Cerklje na Gorenjskem / petek, 10. julij 2015 / 12:59

Dobrodelna prireditev

Velesovo – V športnem parku v Velesovem pri Cerkljah bo jutri po 12. uri dobrodelna prireditev za Hišo zavetja Palčica iz Grosuplja. Gre za edini krizni center v Sloveniji, ki sprejema najmlajšo po...

Preddvor / petek, 10. julij 2015 / 12:58

O Josipini posneli film

Na sinočnji slovesnosti ob občinskem prazniku so v Preddvoru prikazali film o Josipini Urbančič Turnograjski.

Kranj / petek, 10. julij 2015 / 12:52

Zapore cest

Kranj – Zaradi zaključnih del projekta Gorki bodo do 31. avgusta začasne popolne zapore cest: Ceste Kokrškega odreda in Ceste na Rupo, Betonove, Kuraltove, Galetove, Grosove, Dežmanove, Okornove in...

Kultura / petek, 10. julij 2015 / 12:51

Novejše slikarstvo in kiparstvo na Loškem

Škofja Loka – V Sokolskem domu bo danes, v petek, 10. julija, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom Novejše slikarstvo in kiparstvo na Loškem (2014–2015), na kateri sodelujejo člani Združenja umet...