Selška dolina zanimiva za antropologe

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 21. januar 2013 / 06:00

Vasi Selške doline so zaradi svoje neokrnjenosti še zlasti v zgornjem podratitovškem predelu že vrsto let zelo zanimive za biološko-medicinske antropologe. Med drugim so ugotovili, da so tam prebivalci bolj zdravi kot v mestih.

Selška dolina in njeni prebivalci so bili pred dvema desetletjema izbrani za prve sodobne antropološke populacijske raziskave v Sloveniji. »To okolje zaprte hribovske doline je idealno za tovrstne raziskave, saj je dokaj izolirano in služi kot naravni raziskovalni laboratorij. V Evropi so izolirane populacije vse bolj redke,« pravi vodja raziskav dr. Maruška Vidovič z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ). Raziskav so se lotili na Praprotnem, Bukovici, v Ševljah, Dolenji vasi, Selcih, Železnikih, Zalem Logu, Podlonku, Prtovču, Sorici in Spodnjih Danjah. Za antropologe so še posebej zanimive hribovite podratitovške vasi, ki so precej bolj neokrnjene od dolinskih.

Prvi večji raziskovalni projekt so začeli izvajati v sodelovanju s hrvaškimi antropologi, ki so že imeli precej izkušenj z izoliranimi populacijami na jadranskih otokih. Kasneje so se jim pridružili še antropologi iz Anglije, Avstralije in Amerike. Rezultate so predstavili na številnih kongresih doma in v tujini ter jih tudi objavili. »Antropologi opazujemo človeka z najširših vidikov. Na IVZ smo začeli v biološko-medicinsko antropologijo uvajati nove pristope, osredotočili smo se na raziskave populacijskih struktur, ki se lahko izvajajo na več nivojih in so zasnovane na analizah demografskih, seroloških, morfoloških in fizioloških podatkov. Narejena je bila cela paleta raziskav. Naš pristop je celosten, zato so raziskave zelo dolgotrajne,« je pojasnila.

Poročni krogi so bili zelo ozki

Najprej so se lotili migracijskih analiz v Selški dolini za obdobje 150 let. Ugotovili so, da so bili včasih poročni krogi zelo ozki, pogosto so se med seboj poročali sorodniki iz tretjega in četrtega kolena. Še bolj kot v dolinskih vaseh je bila »zaprtost« opazna v podratitovških vaseh. »Razlog so različne ovire, kot so geografske, sociološke, jezikovne, saj je šlo v podratitovških vaseh za nemško kolonizacijo v 13. in 14. stoletju,« je razložila Vidovičeva. Ugotavljali so genetsko sestavo populacije in jo primerjali tudi med posameznimi vasmi. »Ugotovili smo, da so domačini v Selški dolini razmeroma bolj zdravi kot v mestnem okolju. Tudi ko smo jih pri zadnjih raziskavah staranja, ki še potekajo, prosili za samooceno zdravstvenega stanja, so se večinoma ocenili kot zdrave. Ob raziskovanju menopavze pa se je pokazalo, da jo žene v Selški dolini sprejemajo kot nekaj normalnega in da se veliko manj zatekajo k zdravilom, kar je presenetilo naše ameriške kolege,« je povedala. Na populaciji podratitovških vasi so izvedli raziskavo hormonalnega stresa, da bi ugotovili, kako moderno in tradicionalno življenje vplivata na izločanje hormonov. Povišan nivo hormonov pri ženskah ob nedeljah so pripisali večjim obremenitvam zaradi vzporednega tradicionalnega in novega načina življenja. Zbirali so tudi podatke o prvi menstruaciji pri deklicah, zaradi posebnih geografskih in klimatskih pogojev pa kažejo na kasnejše dozorevanje. Analizirali so prehrano hribovitih predelov, kjer je še vedno prisotno zelo poenoteno prehranjevanje s tradicionalnimi elementi.

Izolirane skupine vse bolj redke

Domačini iz Selške doline že od začetka prijazno sodelujejo v antropoloških raziskavah, pravi Vidovičeva. Vesela je tudi finančne podpore iz Selške doline, še zlasti pa je hvaležna podjetju Knauf Insulation iz Škofje Loke, ki jih je podprlo z velikim razumevanjem in najbolj izdatno. »Z raziskavami v Selški dolini želimo čimprej nadaljevati, saj zaradi hitrega razvoja komunikacij in modernizacije reprodukcijsko oz. genetsko izolirane skupine povsod po Evropi naglo izginevajo,« opozarja Vidovičeva.

Analize biološko-medicinske antropologije so, poudarja sogovornica, revolucionarne: »Z njimi ugotavljamo, za kakšno populacijo gre, v katero smer se razvija, kakšni so ekološki, genetski in drugi učinki ter njihovo medsebojno delovanje. To je pomembno tudi zato, da bi lahko skozi nekaj generacij ocenjevali vplive dejavnikov okolja na zdravje človeka in spremljali prilagoditvene procese, kar bi lahko uporabili v medicinski preventivni dejavnosti.« Biološko-medicinska antropologija je torej širše uporabna v javnem zdravju, zato so organizirali tudi tri antropološke šole za zdravnike in dva antropološka simpozija v okviru preventivne medicine. »Najbolj odmevno je bilo zadnje srečanje, udeležili so se ga profesorji znanih svetovnih univerz, ki so z nami delali v Selški dolini,« je še poudarila Vidovičeva.