Pohota v okviru sorodstva
V prejšnjem prispevku smo končali pri naštevanju zločinov krvskrunskega očeta, ki ga je sodišče spoznalo za krivega.
Na vse izjave žrtev in prič je obtoženi dejal, da so lažne in da so si vse izmislile ter krivo prisegle le, ker na svete tri kralje ni dovolil, da bi zaklali domačega petelina.
Sodišče ga je spoznalo za krivega posilstva, krvoskrunstva in poskusa zvodništva lastnih hčera. Olajševalno zanj je bilo, da do takrat še ni bil nikdar sodno kaznovan (čeprav je bil v preiskavah in se ga je vse balo!) ter da je bila njegova vzgoja zelo zanemarjena. Zagovornik je obtoženega priporočil v milost sodišča, ker da je iz njegove napačne predstave o veri, ki jo je izkazal na sodišču, razvidno, da je morala biti njegova vzgoja res zelo zanemarjena.
Ker nobeden od njegovih otrok ni utrpel škode na telesu (!), mu je šla po § 126 težka ječa od pet do deset let. Sodišče je sledilo zahtevi tožilca in ga obsodilo na šest let težke ječe. Gerčar se je pritožil, a ga je najvišji sodni in kasacijski dvor zavrnil. Kazen je začel prestajati 3. decembra 1854. Po zapisih je bil zdravega, močnega telesa, zloben, trdovraten, lokav, poleg tega pa dobre pameti. Brati ni znal. Poboljšanja oblast od njega ni pričakovala. Zapisali so, da on za družino pomeni propad tako v premoženjskem kot v moralnem smislu in da bi ga bilo po prestani kazni vsekakor dobro vtakniti v prisilno delavnico. Vendar nazadnje to ni bilo potrebno, saj je umrl že med prestajanjem kazni, in sicer 27. aprila 1858.
Veliko domačih posteljnih skrivnosti in bridkosti so poznali tudi župniki, že po službeni dolžnosti. Seveda pa so bile zaradi spovedne molčečnosti težave z dokazovanjem na sodiščih. Tak je bil očitno primer iz leta 1860, ko sta bila krvoskrunstva osumljena Luka Juhant iz Podboršta in njegova hči Margareta. Lukova pastorka Mina je na sodišču zapriseženo izjavila, da sta očim in njegova rodna hči Margareta pred pričami priznala nečistovanje in da je Margareta priznala, da je noseča z očetom. Tudi pisna izjava župnika iz Komende je pričala, da mu je Luka priznal, da je decembra 1859 meseno občeval s hčerjo, vendar ne popolno – zaradi njene visoke nosečnosti. To naj bi župniku potrdila tudi Margareta.
Vendar sta osumljenca na sodišču obtožbo zanikala in tudi župnik ni hotel pričati. Ker se ni bilo nadejati rezultatov, je državni pravdnik preiskavo opustil.
Niso pa se »plazili« samo očetje po hčerkah, ampak tudi bratje po sestrah. Naslednji primer je prav dickensovski. Dogajal se je v mestu, v Ljubljani. Prvega decembra 1840 je na deželnem sodišču potekalo zaslišanje Ane Sark, ki je prijavila brata in skrbnika Franca, da je nečistoval z njo in z mlajšo sestro Terezijo. Oče Franc jim je umrl 8. marca 1833, mati Frančiška pa 25. septembra 1837. Imela sta čevljarstvo v hiši št. 230 v Židovski ulici in prodajalno na Čevljarskem mostu, vse skupaj vredno 4539 gld 40 kr. Poleg omenjenih treh otrok sta imela še štiri sinove.