Napoleon, dvesto let

Ta teden je minilo dvesto let od smrti vojskovodje in francoskega cesarja Napoleona, ki je bil v letih Ilirskih provinc tudi naš cesar. Ob tej obletnici lahko namesto splošno znanih dejstev obudimo še nekaj manj poznanih …

Manj znani Napoleon

Ko je v Ljubljani v prvih mesecih leta 1821 zasedal kongres Svete alianse, je bil v izgnanstvu na otoku Sveta Helena Napoleon še živ. Umrl je 5. maja tistega leta. Tu pa ob tej obletnici obudimo nekaj manj znanih in presenetljivih dejstev o njem. Prvo: Napoleon sploh ni bil majhen. »Napoleona si vsi predstavljamo kot majhnega, nevrotičnega možička. A ta mit nikakor ne drži. Napoleon je bil visok okoli 170 cm, kar je bila v tistih časih povprečna moška višina. A ker je bila ta meritev zabeležena v francoskih čevljih (Napoleonova višina v francoskih čevljih bila 5 čevljev in 2 palca), ki so daljši kakor angleški čevlji (Napoleonova višina v angleških čevljih je bila 5 čevljev in 6 palcev), je za Britance izpadel manjši, kar je bila perfektna propaganda proti njemu.« Drugo: Napoleon je v mladosti nasprotoval Franciji. »Napoleon je bil rojen v nacionalistični korziški plemiški družini. V svoji mladosti je ostro nasprotoval francoski nadvladi rojstnega otoka in napisal celo nekaj političnih del, ki so močno kritizirala francosko oblast. A vseeno je svoje vojaško šolanje opravljal v Franciji in ob vrnitvi na Korziko ugotovil, da je njegova domovina postala preveč podeželska in provincialna za njegov okus. Zameril se mu je tudi njegov bivši uporniški idol, Pasquale Paoli, ki je postajal vse bolj angliziran.« Tretje: Napisal je ljubezenski roman. »Napoleon je bil velik strateg in politični vodja, a težko si ga predstavljamo kot nekoga, ki s peresom drsi po papirju. A če dobro pogledamo njegove slavne citate, ugotovimo, da je v njem le bil kanček umetniške duše. V svoji mladosti je napisal ljubezensko literarno delo Clisson et Eugenie. Roman bi znal biti vsaj malo avtobiografski, saj opisuje ljubezensko zgodbo med mladim vojakom in žensko v času miru in vojne.« Četrto: Napoleon je imel pestro ljubezensko življenje. »Napoleona si predstavljamo kot nekoga, ki bi rajši spal ob topovih kakor osvajal plemkinje. A je za sabo imel pestro zgodovino ljubic, žen in neuslišanih ljubezni. Ko je vodil svojo kampanjo v Afriki, je izvedel, da ga njegova takratna žena Josephine vara. Poslal je pismo svojemu bratu, naj nekaj ukrene glede tega, a so pismo prestregli Britanci in poskrbeli, da je bil Napoleon v posmeh celi Evropi. Kasneje se je od Josephine ločil in se poročil z avstrijsko nadvojvodinjo Marie Louise (po francosko). V jezi, da se 13 kardinalov ni udeležilo njegove poroke, jih je zaprl. Z Marie je imel samo enega otroka, Napoleona Françoisa Josepha Charlesa Bonaparte, kasneje za kratek čas Napoleon II. Njegova žena in sin ga po njegovem izgnanstvu nikoli nista več videla. Trditi se da, da je imel Napoleon vsaj enega nezakonskega otroka. To naj bi bil Charles Leon, ki naj bi ga Napoleon spočel z Eleonore Denuelle de La Plaigne.« Peto: V Franciji je še danes prepovedano poimenovati prašiča po Napoleonu. »Napoleon je svojemu imperiju (in pa tudi Sloveniji, ki je takrat spadala pod francoske Ilirske province) prinesel sloviti Code civil oziroma Napoleonski kodeks, zakonik, ki je takrat veljal za ekstremno svobodomiselnega in se je zavzemal za svoboščine in državljana. Tako je v francoska ozemlja, ki so bila po revoluciji kaotično organizirana, uvedel pravni red. Mnogo točk Code civil je še danes upoštevanih v francoski zakonodaji, kot na primer to, da v Franciji ne sme biti noben prašič poimenovan Napoleon.« (Vir: Urban Husu, student.si)

Sveta Helena

Kje je Sveta Helena? »Sveta Helena je oddaljen vulkanski otok v južnem Atlantskem oceanu, ki spada pod Združeno kraljestvo. Otok se nahaja 1.950 km od zahodne afriške obale in 4.000 km od brazilskega mesta Rio de Janeiro na vzhodni obali Južne Amerike. Spada pod Britansko prekomorsko ozemlje Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha. Otok meri 16 krat 8 kilometrov, na njem pa živi 4.534 prebivalcev (podatek iz leta 2016). Ime je dobil po Sveti Heleni iz Carigrada.« (Vir: Wikipedija)

Napoleon na Sveti Heleni

Napoleonovo izgnanstvo je trajalo šest let: 1815–1821. »Leta 1815 je britanska vlada zaradi težke dostopnosti izbrala Sveto Heleno za Napoleonov zapor. Napoleon je na otok prišel oktobra 1815. Začasno se je naselil v paviljonu Briars, ki je stal na posestvu družine Balcombi, dokler se ni decembra preselil v hišo Longwood, ki so jo zgradili posebej zanj. Zaradi slabih razmer se je njegovo zdravstveno stanje začelo slabšati, dokler ni 5. maja 1821 umrl. V strahu, da bi poizkušali Napoleona rešiti, so Angleži zasedli bližnji nenaseljen otok Ascension ter nanj namestili garnizijo.« (Vir: Wikipedija)