Zakaj si v Kranju želijo bolnišnico

Regijska bolnišnica v Kranju bi nudila najboljši dostop do zdravstvenih storitev najširšemu krogu prebivalcev Gorenjske, so prepričani na Mestni občini Kranj.

Kranj – Na Mestni občini Kranj (MOK) so pred dnevi še dodatno razložili, zakaj so se poleg Jesenic in Radovljice odločili tudi sami vključiti v »tekmo« za novo regijsko bolnišnico, zaradi česar je ta teden jeseniški župan Blaž Račič odstopil kot podpredsednik Sveta gorenjske regije. Temu sicer predseduje kranjski župan Matjaž Rakovec, ki je prepričan, da bi ponujena lokacija za regijsko bolnišnico na Zlatem polju v Kranju nudila najboljši dostop do zdravstvenih storitev največjemu številu Gorenjcev. Odločitev o lokaciji bo sicer sprejela stroka, poudarja.

»Bolnišnico bi zgradili na Zlatem polju, kjer ima MOK primerno zazidljiva in v prostorskih načrtih namembna zemljišča; njihov največji lastnik je Republika Slovenija. Gre za območje z vso potrebno prometno infrastrukturo, avtocestnim dostopom (dva uvoza/izvoza – kar je zelo pomembno v primeru nesreč), neposredno bližino javnega prometa (v načrtu je tudi železniška povezava Zlato polje–Brnik–Ljubljana) in zaledno infrastrukturo. Pomembno vlogo igra tudi bližina letališča,« pojasnjujejo na MOK-u.

Gorenjska je edina regija v državi s tremi bolnišnicami in eno psihiatrično bolnišnico na lokacijah v premeru približno štirideset kilometrov. Vse štiri skupaj, to so Univerzitetna klinika Golnik, Splošna bolnišnica Jesenice, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj in Psihiatrična bolnišnica Begunje, v primerjavi z ostalimi bolnišnicami v Sloveniji predstavljajo velikost običajne regijske bolnišnice, ugotavljajo na MOK-u.

Da je nova regijska bolnišnica na Gorenjskem nujna, že več let potrjujejo demografski podatki, število bolnišničnih obravnav, po katerih je Gorenjska uvrščena takoj za osrednjeslovensko statistično regijo, pomanjkanje prostorskih, kadrovskih in finančnih kapacitet, dotrajanost in arhitekturna neustreznost objektov, nezmožnost širitve (tudi stroke) in razdrobljenost programov oziroma dostopov do storitev zdravstvenega varstva v regiji. Trenutno stanje v obstoječih bolnišnicah ne kaže na zmožnost njihovega dolgoročnega razvoja oziroma širitve in s tem primerne oskrbe bolnikov na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti, opozarjajo na kranjski občini: »Če bi se preobremenjenost, ki jo je pokazal vrhunec epidemije covida-19, ponovila, zdravstveni sistem v regiji teh obremenitev najverjetneje ne bi več zdržal.«

V Kranju so s ciljem pridobiti regijsko bolnišnico opravili temeljite analize in izdelali Elaborat umestitve Splošne bolnišnice Gorenjske v prostor. Bolnišnica bi razpolagala s 600 posteljami, v njej bi bilo možno na letni ravni hospitalizirati 35 tisoč ljudi in opraviti 220 tisoč ambulantnih obravnav. Zaposlovala bi približno 1400 ljudi, zato v občini že delajo analizo potreb po vrtcu, osnovni šoli, prostočasnih dejavnostih …

»Vsi skupaj si prizadevamo za najboljšo možno rešitev za čim večje število ljudi. Še to bi rad poudaril: ob morebitni novi pridobitvi MOK ne bo oviral delovanja obstoječih zdravstvenih ustanov. Gre za dodatno ustanovo, in ne ukinjanje že delujočih,« je povedal Rakovec.