V gorenjske gozdove so izpustili pet risov

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 3. maj 2021 / 09:13

Pretekli teden so na Gorenjskem v naravo izpustili pet risov, dva na Jelovici in tri na Pokljuki. Z živalmi, ki so jih pripeljali iz Romunije in Slovaške, želijo tudi v slovenske gozdove spet naseliti to plašno veliko mačko. Zois, Aida, Tris, Julija in Lenka, kot so jih poimenovali, bodo, če bo šlo vse po sreči, zdaj izolirano populacijo povezali z risi v Alpah in ji tako omogočili dolgoročen obstoj.

Nomenj – Najprej je na Pokljuko prišel ris, ki so ga učenci Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe poimenovali Tris, za njim pa še Zois, Aida, Julija in Lenka.

Samo povezana populacija ima možnost za preživetje

Zoisa in Aido so po krajšem prilagajanju na Jelovici v naravo izpustili v ponedeljek, preostale tri pa v sredo na Pokljuki. V času prilagajanja na novo okolje so za rise skrbeli nadzorniki TNP in Lovska družina Nomenj - Gorjuše.

Strokovnjaki, ki si za ponovno naselitev risa pri nas prizadevajo v okviru projekta Life Lynx, upajo, da bodo z izpusti risov na Gorenjskem omogočili dolgoročno preživetje te vrste pri nas in v Evropi. »Območje Gorenjske je izjemnega pomena, saj predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Našo trenutno izolirano populacijo v Dinaridih želimo povezati s sosednjimi populacijami risa v Alpah. Z doselitvami risov na Gorenjsko bo omogočena povezava z risi v Italiji, Avstriji in Švici. Samo večje povezane populacije omogočajo ustrezen pretok genov in risom zagotavljajo dolgoročen obstoj,« je pojasnil koordinator projekta Rok Černe. Skupno so jih do sedaj v Sloveniji izpustili šest.

Topel sprejem v Bohinju

Doselitev risov so lepo sprejeli tudi domačini v Bohinju. »Ko so nam razložili, zakaj se k nam doseljujejo rise, smo to sprejeli z navdušenjem. Mislim, da je prav, da se v lokalno skupnost vračajo živali, ki so nekoč že bile tukaj, in da poskrbimo, da ne izumrejo ponovno. Ris Zois je dobil ime po človeku, ki je za Bohinj veliko naredil, in mislim, da bo veliko naredil tudi ta ris,« je prepričan Jože Sodja, župan Bohinja.

Peter Benedik, starešina Lovske družine Nomenj - Gorjuše upa, da bo ris ostal v gorenjskih gozdovih. »Saj jih je bilo že prej včasih videti, pa marsikdo ni verjel. Kdo ve, od kod so prišli – ris Maks, ki je lani poleti hodil po naših krajih, je prišel iz Notranjske in nam pokazal, kašne razdalje lahko premaga ta žival.«

Maks se je po enem mesecu nato sicer vrnil na Notranjsko, ker tukaj ni našel samice za parjenje. »Pokazal je, kako zelo veliko območje risi potrebujejo in kako pomembno je, da je ta prostor povezan od Dinaridov in čez območje Julijskih Alp naprej do Avstrije, Nemčije in Italije,« je pojasnil Rok Černe.

Nekonfliktna žival

Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je ob tem poudaril, da je ris nekonfliktna žival, kar potrjuje tudi podatek, da zavod v zvezi z njim beleži samo kakšen škodni dogodek na leto. Pojasnil je še, da je cilj projekta Life Lynx doselitev 14 risov na območje Dinaridov in jugovzhodnih Alp. V Sloveniji je po oceni stroke prostora za okoli sto odraslih živali.

V sredo so vrata obore na Pokljuki, kjer so v naravo izpustili še tri rise, naravovarstvenim nadzornikom TNP pomagali odpreti direktor TNP Janez Rakar, smučarski skakalec Peter Prevc kot eden ambasadorjev projekta ponovne naselitve risa pri nas ter minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Slednji je izpostavil, da gre za pomemben dogodek za slovensko okolje in naravo, izrazil zadovoljstvo, da v projektu s proračunskimi sredstvi ob Evropski uniji sodeluje tudi država Slovenija ter poudaril, da ima Slovenija zelo bogato biodiverziteto in je prav, da zanjo skrbimo in jo še naprej razvijamo.