Vse večje kreditno tveganje

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 3. maj 2021 / 14:06

V bančnem sistemu se ob umiku vladnih ukrepov za zaščito podjetij in gospodinjstev pred posledicami epidemije novega koronavirusa zaostruje kreditno tveganje, povečuje pa se tudi dohodkovno.

Kranj – Banka Slovenije je predstavila najnovejše poročilo o finančni stabilnosti v Sloveniji. Kot sta na predstavitvi poročila povedala namestnik guvernerja Primož Dolenc in direktorica oddelka finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik, zaostrene gospodarske razmere tako v Sloveniji kot širše vplivajo tudi na poslovanje bančnega sistema. Makroekonomsko tveganje, povezano s pandemijo novega koronavirusa, ostaja visoko, a se ob vse bolj prilagojenem obnašanju podjetij in gospodinjstev postopoma zmanjšuje, ob tem pa se zaostruje kreditno tveganje in povečuje dohodkovno tveganje.

Slovenske banke so v zadnjih sedmih letih, po letu 2014, naredile velik napredek pri zniževanju nedonosnih izpostavljenosti (NPE). V novo krizo, povezano s pandemijo, so vstopile z manjšim deležem NPE kot nekatere druge države evroobmočja, a vendarle še ne s povsem očiščenimi bilancami oziroma brez bremen preteklega poslovanja. Od preteklih slabih posojil so v bančnem sistemu ostala predvsem posojila, dana malim in srednje velikim podjetjem, prav ta sektor pa bo, kot kaže, najbolj občutil posledice sedanje krize. Delež odobrenih odlogov posojil je bil po podatkih za lanski september v Sloveniji dvakrat višji kot v Evropski uniji, pri tem pa so prednjačila posojila podjetjem v panogah gostinstvo ter rekreacijska in kulturna dejavnost, ki jih je kriza najbolj prizadela. Država je sicer z različnimi ukrepi omejila prenos težav iz gospodarstva v banke, a ob izteku teh ukrepov bodo morale banke individualno pristopiti k prestrukturiranju finančnih obveznosti kreditojemalcev in hkrati prepoznati povečana tveganja v izkazih. Po treh letih sproščanja so spet oblikovale oslabitve in rezervacije, Banka Slovenije jih poziva, da jih še okrepijo.

Povečuje se tudi dohodkovno tveganje. Bančni sistem je sicer lani dosegel celo najvišjo donosnost na kapital v evrskem območju, vendar bi bil doseženi dobiček za dve petini manjši, če ne bi bilo enkratnega učinka združitve dveh bank, in bi bil dodatno nižji še za tretjino, če bi banke realizirale stroške oblikovanja oslabitev in rezervacij na ravni dolgoletnega povprečja. Neto obrestna marža, od katere je najbolj odvisen bančni rezultat, je v zadnjih letih strmo upadla, februarja letos se je znižala na 1,5 odstotka, kar je najnižje od osamosvojitve Slovenije dalje. Kar zadeva kapitalsko ustreznost in likvidnost, je bančni sistem kljub trenutni krizi v ugodnem položaju. Kapitalska ustreznost je bila ob koncu lanskega tretjega četrtletja celo višja od evrskega povprečja, v zadnjem četrtletju se je nekoliko znižala, a ne bistveno. Tudi likvidnost je bila po vseh kazalnih dobra.

Sedanja kriza je lahko tudi izhodišče za premislek o srednjeročnih in dolgoročnih izzivih bančnega sistema v Sloveniji, opozarjajo v Banki Slovenije in dodajajo, da je v zadnjem desetletju prišlo v bilanci bančnega sistema do pomembnih sprememb, ki se odražajo predvsem pri preusmerjanju bank od kreditiranja podjetij h kreditiranju prebivalstva. V Banki Slovenije zato spodbujajo banke k pripravi nove strategije, ki naj bi odgovorila na vprašanja glede prihodnjega povpraševanja po bančnih storitvah, ciljnih skupin strank, digitalizacije, kompetenc zaposlenih, konkurenčnih prednosti, zmožnostni zagotavljanja dodatnega lastniškega kapitala ...