Umetnica Ana Hribar Lemovec nam odpira svoje ustvarjalne predale. / Foto: Igor Kavčič

Korak do sebe je, ko ustvarja

V Galeriji Pogled v Kamniku razstavlja Ana Hribar Lemovec. Z naslovom Prvi korak nas vabi v svojo prvo likovno zgodbo in nas spodbuja, naj si poiščemo tudi svojo lastno.

Kamnik – Listam knjigo umetnice likovne pedagoginje Ane Hribar Lemovec, s katero je nedavno iz grafike magistrirala pri profesorju Črtomirju Frelihu na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Pravzaprav jo z mlado umetnico listava skupaj. Na fotografiji se bo dekletce v avtu pravkar nekam odpeljalo z dedom mornarjem, stara večstanovanjska stavba daje občutek razmetanih oken in balkonov, v pesku na obali odvržen bikini piše svobodo in portret senc na asfaltu ljubezen, tam daleč je visoka skalna stena, pogled z okna blokovskega naselja opazuje tja čez … Gre za pomembne trenutke in prostore, ki so bili nekoč zamrznjeni s fotografijo in ostajajo v njenem zavedanju. Jih zato vseskozi spremlja obraz v obliki grafične intervencije?

»Ta knjiga je moj prvi korak do resničnega zavedanja samega sebe. Najprej se moraš pogovoriti s seboj, videti samega sebe, da lahko vidiš druge ljudi. Sama sem to storila preko umetnosti, preko svojega ustvarjanja,« pojasnjuje Ana Hribar Lemovec. »Samo v umetnosti lahko iskreno izrazim to, kar je v meni, se borim sama s seboj, iščem odgovore na vprašanja, ki nimajo končnih odgovorov in mi predstavljajo pot k ljubezni do sebe in drugega. Samo ko ustvarjam, sem resnična.«

Predali in umetnost

Knjigo umetnice s preprostim naslovom Ana vrnem v predalnik, v enega njegovih gornjih predalov. Da, njena umetnost je na tej razstavi tudi v starem predalniku in avtorica del dovoljuje tudi nam, da vstopimo v njene »predale«. »Morda s tem spodbudim gledalca, da vstopi tudi v svoje predale in se zave samega sebe.«

V predalniku, zgoraj manjših in spodaj večjih predalih, umetnica predstavlja grafična dela, obraze v različnih razpoloženjih. Obraz, včasih zgolj poteze, ki ga nakazujejo, je njena rdeča nit. Oči, obrvi, nos, ustnice … Obraz se vseskozi ponavlja. »Začet je bil kot obraz neznanke. Vse bolj je Neznanka postala tako znana, da je avtorica ugotovila, da je pravzaprav ves čas slikala svoj lastni obraz, avtoportret. Rojstvo Neznanke je prišlo iz umetničine notranjosti, brez zavedanja, da roka vodi linijo, ki gledajo oči, in trenutek prepoznave lastnega obraza v do takrat neznanem je avtorici Ani Hribar odprlo nesluteno širino ustvarjanja,« k motiviki, ki spremlja ustvarjanje umetnice, v galeriji Pogled torej tudi gledalca, zapiše kuratorka razstave umetnostna zgodovinarka Saša Bučan. »Anin obraz je postal neusahljiv vir, iz katerega črpa nove likovne zgodbe, ki jih potem kot je za grafiko značilno ponavlja.«

Če posameznike brez predhodnega poznavanja radi predalčkamo in jim s tem na neki način kot družba jemljemo svobodo, z raziskovanjem po predalniku prihajamo do samorefleksije in vse te različne obraze spet osvobajamo. Umetnica nam daje možnost za to, odločimo se sami. Kot pove Hribar Lemovčeva, so grafike izdelane »na žlico«. Gre za ročno tehniko tiskanja. Na matrico nanese barvo in jo z žlico odtisne na papir. Grafika kot likovna tehnika ji je blizu. »Všeč mi je magija, ki jo narekuje proces dela. Nikoli ne veš, kaj bo nastalo, ko dvigneš list z odtisom. Vedno je presenečenje, pozitivno ali negativno. Najbližji mi je linorez, ker je mehak, ampak odločen – tako kot jaz.«

Misli iz začimbnika

Na sosednji steni je nekakšen začimbnik – omarica za začimbe. S predalčki, ki jih odpiramo z očesom podobnimi kljukicami. V njih so Anine izjave, bodisi v besedi, npr. Včasih imam dober dan in slišim, bodisi v nekaj potezah drobni risbici, morda odtisu. Pove, da gre za preproste, zelo direktne izjave. Predale odpiramo z rokavicami. »Ne iz strahu, da bi se morebiti uničile grafike, rokavice, ki so bombažne, mehke, so zato, da gledalec dobi občutek za pazljivost, pozornost, prizanesljivost. Taki moramo biti v odnosu do soljudi.«

Na osrednji steni so grafike, njeni portreti iz iste matrice v drugačnih barvah, ki morda prav zato navzven kažejo drugačno razpoloženje. Taki so njeni grafični obrazi, tako podobni, a tako drugačni. Kot smo posamezniki, vedno isti, a mnogih razpoloženj in podob, ki jih kažemo navzven.

»Želim si ustvarjati. To sem namreč jaz. Umetnost mi predstavlja razmišljanja in samo sebe. Mislim, da v družbi manjka prav raznovrstnosti ljubezni – do sebe, do drugega, do ustvarjanja ...« Se strinjamo. Na razstavi Prvi korak v Galeriji Pogled do 4. junija.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 27. julij 2012 / 07:00

Kranjski glas

Kranjski glas, 27. julij 2012, št. 7-8

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 23. marec 2009 / 07:00

Nesreče

Delavca zasula zemlja Podljubelj - V torek dopoldne se je v Podljubelju zgodila delovna nesreča. Med kopanjem jarka za vodovod Podljubelj-Tržič je dva...

Šport / ponedeljek, 23. marec 2009 / 07:00

Dejan živi za hokej

Dejan Pungaršek iz Zgornjih Gorij je član slovenske hokejske reprezentance do 18 let, ki se med 22. in 28. marcem v Mariboru bori za vrnitev v B-skupino svetovnega mladinskega hokeja. Medtem ko njegov...

Nasveti / ponedeljek, 23. marec 2009 / 07:00

Jedi za pomladne dni

Slastna korenjeva juha Sestavine: 2 žlici narezanih mandljev, 2 čebuli, 800 g mladega korenja, 2 žlici bio oljčnega olja, 600 ml bio zelenjavne juhe, sol, beli pope...

Nasveti / ponedeljek, 23. marec 2009 / 07:00

Računalnik in jaz: Do službe preko interneta

Iskanje službe. Veliko želja, vizij, potreb, a običajno le malo uresničitve želenega, saj sprejmemo tisto, kar je na voljo.

Nasveti / ponedeljek, 23. marec 2009 / 07:00

Čemaž

Sneg je skopnel in v gozdovih že najdemo čemaž, ki je prav zdaj, ko je mlad, najbolj aromatičen.