Nepoštene trgovinske prakse

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 28. april 2021 / 13:48

»Ne razumite odnosa zadruga – član zadruge napačno!« opozarja Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Kranj – Veljavni zakon o kmetijstvu v enem od členov določa nedovoljena ravnanja med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi izdelki, to je ravnanja, s katerimi ena stranka s svojo znatno tržno močjo izkorišča drugo stranko. Med nedovoljena ravnanja uvršča 23 nepoštenih trgovinskih praks, pri tem pa izrecno navaja, da določbe ne veljajo za razmerja med zadrugo in člani zadruge. Spremenjeni zakon o kmetijstvu, ki ga je vlada sprejela marca in ga poslala v obravnavo državnemu zboru, uvaja v slovenski pravni red evropsko direktivo in nedovoljena ravnanja razširja na 26 primerov nepoštenih trgovinskih praks, vendar pa iz teh ravnanj ne izvzema odnosa zadruga – član zadruge.

V Zadružni zvezi Slovenije podpirajo umestitev evropske direktive v slovenski pravni red, saj naj bi s tem zaščitili kmeta oziroma dobavitelja v odnosu do kupca (trgovca) z znatno tržno močjo, ob tem pa opozarjajo na napačno pojmovanje odnosa med zadrugo in njenim članom. »Zakon sodelovanje kmeta v zadrugi enači s sodelovanjem kmeta s trgovcem. To je povsem zgrešeno,« pravi predsednik zadružne zveze Borut Florjančič in poudarja, da v zadrugi veljajo povsem drugačna razmerja kot v odnosu dobavitelj – kupec. Kmetje niso le ustanovitelji in lastniki zadruge, ampak so tudi njeni upravljavci in nadzorniki, dobavitelji in kupci. Glavni namen združevanja kmetov v zadruge ni ustvarjanje dobička, ampak zasledovanje gospodarskih koristi članov. »Ko bodo poslanci obravnavali zakon, naj upoštevajo te posebnosti zadružništva,« jih pozivajo iz zadružne zveze, ob tem pa opozarjajo: »Če to v zakonu ali vsaj v obrazložitvi zakona ne bo navedeno, lahko pričakujemo večjo birokratizacijo in večji nadzor nad odnosom zadruga – član zadruge, to pa bi kmete lahko odvrnilo od povezovanja in tudi od opravljanja dejavnosti.«