Prva stopnica k reševanju stiske

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 26. april 2021 / 11:57

Spletna svetovalnica za mlade To sem jaz, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), v aprilu praznuje dvajset let obstoja. Vse od ustanovitve dalje mladim omogoča anonimen, preprost, hiter, javen in brezplačen dostop do strokovnega nasveta.

Spletna svetovalnica To sem jaz je nastala kot odziv na iskanje načina, kako mladostnike učinkovito podpreti med odraščanjem in jim pomagati pri reševanju vsakdanjih težav. V dvajsetih letih se je razvila v največjo mladinsko spletno svetovalnico v Sloveniji. »Rojena je bila leta 2001, ko splet kot svetovalno orodje še ni bil uveljavljen. Na področju dejavnosti spletnega svetovanja smo orali ledino,« je povedala Ksenija Lekić, vodja programa za duševno zdravje mladih To sem jaz. V začetni ekipi spletnih svetovalcev mladim je bilo devet strokovnjakov. Danes je v mrežo aktivno vključenih 67 strokovnjakov, med njimi 35 psihologov, 19 zdravnikov različnih specializacij, 13 strokovnjakov drugih specialnosti, pri čemer pa so vsi spletni svetovalci prostovoljci. Vključujejo se iz različnih služb pomoči, ustanov in stroke. »Na ta način lahko nudimo mladim odgovore na najrazličnejša vprašanja, s katerimi se srečujejo med odraščanjem. Posebna vrednost spletne svetovalnice je gotovo ta, da lahko mladostnik v primeru težave ali stiske pridobi odgovor strokovnjaka, pri tem pa ostane anonimen,« je dejala Lekićeva in dodala: »Ker so mladostniki anonimni, o marsikateri težavi lažje spregovorijo, kot bi to lahko storili pri katerem od strokovnjakov v živo. Ko težavo ubesedijo na spletu in prejmejo odgovor oziroma usmeritev strokovnjaka, je to pogosto zanje prvi obliž in obenem prva stopnica k razreševanju stiske.«

Porast najtežjih vprašanj

V dvajsetih letih se je v spletni svetovalnici izmenjalo več generacij mladostnikov in v tem obdobju so prostovoljci odgovorili na več kot 45.000 vprašanj o težavah odraščanja. Lekićeva je pojasnila, da je iz analize več kot 18.000 spletnih vprašanj v obdobju od leta 2012 do leta 2020 razvidno, da mladi najpogosteje sprašujejo o dilemah, povezanih z odnosi z vrstniki, prijatelji in družinskimi člani, o zaljubljenosti, telesnem dozorevanju in spolnosti ter samopodobi. Približno 75 odstotkov vprašanj zastavijo dekleta, v skoraj 60 odstotkih pa so njihovi uporabniki stari od 13 do 17 let. »Posebno pozornost v svetovalnici namenjamo vprašanjem, ki jih uvrščamo med tako imenovana najtežja vprašanja, torej tista, ki jih postavijo v kriznih situacijah. Povezana so s samomorilno tematiko, motnjami hranjenja, samopoškodbenim vedenjem, tesnobo in depresijo ter različnimi vrstami nasilja. V celotni bazi zavzamejo približno desetino vprašanj,« je pojasnila Lekićeva.

V času epidemije covida-19 so posebej zaznali porast omenjenih najtežjih vprašanj. »Marca leta 2020, v začetku epidemije, je delež najtežjih vprašanj znašal 18 odstotkov v celotni bazi, leto poprej pa deset odstotkov. Konec leta 2020 je bil porast že manjši. Analiza tudi kaže, da se je v obdobju epidemije podaljšal čas posameznikovega obiska in povečalo se je število branih strani,« je dejala Lekićeva in nadaljevala: »Socialna in psihološka ranljivost otrok in mladostnikov se je v obdobju epidemije še povečala in to se odraža tudi v vsebini vprašanj. Med pogostejšimi temami so tesnobnost, čustvene stiske, zapleti v pomembnih odnosih, pomanjkanje strukture in motivacije za učenje, gibanje, preoblikovanje telesa in epidemija covida-19. Srečali so se tudi z omejenim dostopom do virov pomoči v živo.«

Duševno zdravje mladih na preizkušnji

Da je duševno zdravje mladih v času epidemije na veliki preizkušnji, je poudarila Nuša Konec Juričič, vodja službe za nenalezljive bolezni na NIJZ, Območna enota Celje. »Mlade je epidemija prizadela na dveh ključnih področjih, pomembnih za njihovo duševno zdravje. Prikrajšani so v druženju in socializaciji preko živih stikov z vrstniki in v samem šolanju. V različnih strokovnih službah, ki se ukvarjamo z mladimi, v času epidemije opažamo povečanje kontaktov in obiskov zaradi paničnih napadov, strahu in tesnobnosti, depresivnosti, osamljenosti, izgube motivacije, samopoškodbenega in samomorilnega vedenja. Poznamo pa tudi primere mladih, ki v epidemiji bolje funkcionirajo, ker niso izpostavljeni živim stikom, ki jim sicer predstavljajo vir stiske,« je dejala.

Ko mladostnik stisko prepozna, Konec Juričičeva svetuje, naj razišče, kaj jo je povzročilo, saj je včasih vzrok stiske kristalno jasen, vedno pa ni. »Včasih je rešitev enostavna in stiska hitro mine. Če ni tako, bo dobrodošel sprehod, rekreacija na svežem zraku, branje, poslušanje glasbe in bo pritisk izginil ali pa se bo rešitev kar naenkrat utrnila v spočitih možganih. Če to ne gre in stiska traja, je na mestu pogovor z nekom, ki mu mlad človek zaupa, na primer prijatelj, starši in stari starši, sorojenci. Če med bližnjimi ni sogovornika, je na voljo šolska svetovalna služba, naša spletna svetovalnica pa šolski zdravnik, telefoni za pomoč v stiski. Pogovor namreč deluje podobno kot olajšanje, ki ga doživimo, ko iz težkega nahrbtnika, ki nas pritiska k tlom, odvržemo nekaj stvari,« je pojasnila Konec Juričičeva in še dodala: »Ne smemo spregledati dejstva, da so bile težave duševnega zdravja pri mladih v porastu že pred epidemijo. Zagotovo so med drugim tudi odraz razvoja sodobne družbe, ki je vedno bolj digitalizirana, povečuje razlike med ljudmi in krepi občutke, da nismo nikoli dovolj dobri, uspešni in pomembni. Vse to povečuje frustracije in tesnobo ljudi. Družbo je zato treba najprej usmeriti k povečanju medsebojnega spoštovanja, zaupanja, sočutja ter podpore, in sicer v praksi, v našem vsakdanu, ne zgolj v besedah.«