
Slovenski Vega med najzmogljivejšimi na svetu
Nepovezani poslanci v boju za delovna telesa
Po odhodu nekaterih poslancev iz poslanske skupine SMC-ja in DeSUS-a ter ustanovitvi nove poslanske skupine nepovezanih poslancev so ti pričakovali tudi svoj del mest v delovnih telesih državnega zbora, a se to do zdaj še ni zgodilo. Uspel ni niti zadnji predlog opozicije, po katerem bi tudi nepovezanim poslancem s prerazporeditvijo pripadla mesta v delovnih telesih državnega zbora, ki so ga ta teden obravnavali na neformalnem posvetu in kasnejšem kolegiju predsednika državnega zbora. Predlogu namreč poslanci vladajoče koalicije s podporo SNS-ja, DeSUS-a in poslanca italijanske narodne skupnosti Feliceja Žiže, ki so se glasovanja vzdržali, še naprej nasprotujejo. Po besedah vodje nepovezanih poslancev Janje Sluga so predlagali, da mesta v delovnih telesih, ki so jih prej zasedali, »odnesejo s seboj«, saj bi s tem povzročili najmanj nevšečnosti. Opozicija napoveduje nov predlog, ki bo upošteval velikost posameznih poslanskih skupin. Kot opozarjajo, ima SMC po odhodu treh poslancev 12 mest preveč. Ob tem je nepovezan poslanec in predsednik državnega zbora Igor Zorčič opozoril, da po poslovniku vsaka poslanska skupina zaseda določeno število mest v delovnih telesih. Opozicija je tudi pozvala predsednika republike Boruta Pahorja, naj zaradi ogrožanja parlamentarne demokracije predlaga sklic parlamentarnih strank o tem vprašanju. Pahor je to pripravljen storiti, a bo tak sestanek sklical le, če se bodo z njim strinjali predsednik državnega zbora in vodje vseh poslanskih skupin. »V nasprotnem bi kdo utegnil moje zavzemanje za tak sestanek razumeti kot poseg v izrecno pristojnost zakonodajnega telesa,« je pojasnil.
V Mariboru zagnali superračunalnik
V Mariboru so v torek zagnali superračunalnik Vega, ki po besedah prorektorja mariborske univerze Zorana Rena Slovenijo uvršča med svetovne velesile po računalniški moči, slovenskim in evropskim znanstvenikom pa bo omogočil izjemna odkritja. Trenutno najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji je bil vzpostavljen v okviru projekta nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur in skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo EuroHPC. Nameščen je v prostorih Instituta informacijskih znanosti Maribor (Izum). Direktor Izuma Aleš Bošnjak je poudaril, da gre za enega najmočnejših superračunalnikov v Evropi in svetu. »Trenutno je na svetu samo 13 držav, ki imajo močnejše superračunalnike,« je dejal. Vega ima zmogljivost 6,9 petaflopa, kar je približno toliko, kot če bi okoli 50 tisoč osebnih računalnikov hkrati vzporedno računalo isto računsko operacijo. Vego je simbolično zagnal premier Janez Janša, ki je ob tem poudaril pomen takšnih sistemov za soočanje s sodobnimi izzivi, vključno s covidom-19: »Vega bo omogočil znanstvenikom odkrivanje novih materialov in komponent, pomagal jim bo modelirati globalne fenomene, odkriti nova zdravila in medicinske terapije v borbi proti raku ali drugim trdovratnim boleznim. Prav tako bo Vega v pomoč podjetjem, predvsem tistim, ki razvijajo najnaprednejše produkte, na primer v farmaciji, avtomobilski industriji ali energetiki.« Dobrih sedemnajst milijonov evrov vreden projekt sofinancirata EU ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, preostali del pa prispeva skupno podjetje EuroHPC, ki superračunalnike gradi še v Bolgariji, Italiji, Luksemburgu ter na Češkem, Portugalskem in Finskem.
Vojska za mir dobra, za vojno pa ne
Obrambni minister Matej Tonin in načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš sta predsedniku republike Borutu Pahorju ta teden predstavila oceno pripravljenosti Slovenske vojske. Generalštab ocenjuje, da je bila pripravljenost vojske v letu 2020 za delovanje v miru dobra, za delovanje v vojni pa nezadostna, je povedal Pahor. Ocena ostaja enaka lanski, a jo je vrhovni poveljnik Slovenske vojske tokrat sprejel z »utemeljenim upanjem, da se bo v prihodnjih letih bistveno popravila«. Pahor je spomnil na nedavni sprejem zakona o vlaganjih v Slovensko vojsko v letih od 2021 do 2026, ki da vojski kot obrambnemu centru naše nacionalne varnosti omogoča kakovosten in vsestranski razvoj ter zagotavlja stabilen vir financiranja, kar bo prineslo tudi višje ocene pripravljenosti v prihodnjih letih. Ob tem se je zavzel za gospodarne, učinkovite in transparentne nakupe vojaške opreme. Za nakup orožja in druge vojaške opreme bo do leta 2026 namenjenih dodatnih 780 milijonov evrov.