Najboljše so avtohtone sorte

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Nasveti / / 22:10

»Za setev vrtnin je najbolje izbrati naše, avtohtone sorte, ki so v največji meri prilagojene našim podnebnim in talnim razmeram,« svetuje Nataša Kunstelj, učiteljica strokovnih modulov hortikulture in naravovarstva v srednji šoli Biotehniškega centra (BC) Naklo.

Začelo se je vrtnarjenje, večina površin je pripravljena za setev in sajenje, prve toplotno nezahtevne vrtnine so že posejane. V zadnjem času pa smo priča nenehnim temperaturnim nihanjem, kar povzroča pri nekaterih rastlinah stres, opozarja Nataša Kunstelj, učiteljica strokovnih modulov hortikulture in naravovarstva v srednji šoli BC Naklo. Zato svetuje: "Ob napovedi nizkih temperatur pohitimo s pokrivanjem komaj kalečih rastlin z različnimi pokrivali. Od jeseni je zagotovo na površinah ostalo še smrečje, ki s svojimi gostimi iglicami varuje rastline pred nizkimi temperaturami. Slabost je le ta, da veje moramo pravočasno odmakniti iz zemljišča, saj prvi sončni žarki veje izsušijo, iglice odpadejo in s tem zakisajo tla. Kot naravni material za zaščito rastlin je idealno listje, slama, kompost, rogoznica, trstičje, pri acidofilnih rastlinah šota ..., pri zaščiti rastlin pred mrazom si lahko pomagamo z agrokopreno in z različnimi folijami. Posevke lahko zavarujemo tudi s postavitvijo nizkih tunelov, v naravi lahko naberemo upogljive veje in čezenj damo več slojev koprene ali debelejšo prozorno folijo, ki jo ob straneh zatesnimo. Pri debelejših folijah je ob sončnih žarkih že pomembno tudi zračenje, saj s tem zmanjšamo pojav in širjenje bolezni, še posebno pri gostih setvah.«

Izbira sorte naj bo prilagojena času setve

Za setev vrtnin je najbolje izbrati naše, avtohtone sorte, ki so v največji meri prilagojene našim podnebnim in talnim razmeram, svetuje Nataša Kunstelj. »Pomembno je tudi, da izberemo seme, primerno za setev na prostem in setev v zavarovanih prostorih, prav tako je izredno pomembna izbira sorte, ki je prilagojena času setve. Temperaturo tal lahko povečamo z uporabo konjskega hlevskega gnoja in izbiro različnih zastirk. V poskusu, ki smo ga opravili na solatnicah, se je kot odlična zastirka in hkrati zaščita pred mrazom izkazala uporaba naravne ovčje volne, sledila je uporaba črne PE-folije in slame. Seno ni priporočljivo, saj za zaščito pred mrazom potrebujemo debelejši sloj, seno tudi vsebuje veliko semen, kar se bo kasneje odražalo v veliki zapleveljenosti. Tal v času napovedi nizkih temperatur ne smemo preveč pognojiti z dušikom. Rastline bodo v takšnih tleh močno rasle in vršni del bo lahko pozebel. Ostala makrohranila, predvsem fosfor in kalij, celo zmanjšata pozebo na rastlinah. S sajenjem toplotno zahtevnih vrtnin na prosto je vsekakor bolje počakati, sadimo po ledenih možeh, celo še kakšen dan kasneje, tako da rastline iz skupine plodovk in na Gorenjskem vse bolj priljubljen sladki krompir posadimo na prosto po 20. maju.«

Kaj narediti, če pride do zmrzali

Vse sadike je treba predhodno prilagoditi na zunanje razmere, je še poudarila sogovornica. »Najbolje je, da kupljene sadike s koreninsko grudo za nekaj časa postavimo na prosto, jih pokrijemo z agrokopreno in kakšen dan pozneje posadimo na stalno mesto. Če sadike vzgajamo sami doma, je v prostoru zaželeno postopno zniževanje temperature. Lahko se nam vseeno zgodi, da pride do zmrzali. Pomembno je, da vemo, ali so bile rastline podhlajene, ali so pozeble ali so se celo izsušile zaradi povečane transpiracije, ki se sicer pogosto zgodi pri zimzelenih vrstah, tla pa so zmrznjena in korenine ne morejo črpati vode iz takšnih tal. Pri podhlajenih rastlinah in vrtninah, ki so doživele temperaturni šok, je dobro uporabiti stimulatorje rasti, namenjene krepitvi rastlin in boljšemu pretoku hranil v rastlini.«