Zaradi neprilagojene hitrosti letos umrlo že sedem oseb

Do nedelje poteka že tradicionalna nacionalna preventivna akcija Hitrost, v kateri s poostrenimi nadzori sodelujejo tudi policisti. Lani se je število kršitev predpisane hitrosti celo povečalo.

Kranj – Včeraj je pod koordinacijo Agencije za varnost prometa (AVP) stekla nova sedemdnevna nacionalna preventivna akcija Hitrost, v okviru katere bodo aktivnosti usmerjene predvsem v spletno kampanjo in ozaveščanje voznikov, da je neprilagojena hitrost eden najpogostejših vzrokov za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Kot vedno v akciji sodeluje tudi policija, ki bo do nedelje izvajala poostrene nadzore po vsej Sloveniji. Jutri bo po več evropskih državah potekal tudi usklajen maraton nadzora hitrosti, ki ga koordinira Evropska mreža prometnih policij ROADPOL. Slovenski policisti se mu bodo pridružili z izvedbo dvanajsturnega nadzora od 6. do 18. ure. Lokacije in termine posamičnih nadzorov je policija objavila tudi na svoji spletni strani.

»Namen tovrstnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah. Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo bolj varno. Dolgoročnejši cilj preventivnih akcij je, da vozniki tak način vožnje obdržijo tudi po tem, ko poostreni nadzori ne potekajo več,« poudarjajo na AVP-ju in policiji.

Lani manj prometa, a več kršitev

Prometna statistika razkriva, da kljub številnim opozorilom hitrost še vedno ostaja velik problem na slovenskih cestah. Lani, čeprav je bil obseg prometa zaradi prepovedi prehajanj občinskih in regijskih meja ter drugih omejitvenih ukrepov manjši, so policisti ugotovili kar 116.180 kršitev s področja hitrosti, kar je skoraj dva tisoč kršitev več kot v letu 2019. Letos so do 12. aprila obravnavali že 37.577 tovrstnih kršitev, kar je tretjina vseh ugotovljenih prekrškov.

Število prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se je sicer v obdobju med 1. januarjem in 8. aprilom letos zmanjšalo za 28 odstotkov – na skupno 514 nesreč, a so bile njihove posledice težje. Letos je namreč umrlo že sedem udeležencev, od teh so bili trije pešci, ki niso bili povzročitelji nesreč. Lani so v primerljivem obdobju zaradi neprilagojene hitrosti umrle tri osebe, v celotnem letu pa 27.

Podatki iz zadnjih dveh let razkrivajo, da se približno tretjina vseh prometnih nesreč, nastalih zaradi neprilagojene hitrosti, zgodi v nočnem času. V letu 2020 je bilo od skupaj 2813 takih prometnih nesreč ponoči zabeleženih 892, predlani pa 1074 od skupno 3152 takšnih nesreč. Ponoči se zgodi tudi vsaj tretjina smrtnih prometnih nesreč, ki jih je povzročila neprilagojena hitrost (33 odstotkov letos, 37 odstotkov lani in 39 odstotkov predlani).

Velika hitrost privede do tunelskega vida

Na AVP-ju opozarjajo, da se s povečanjem hitrosti voznikovo vidno polje zožuje, kar privede do t. i. tunelskega vida. »Čim hitreje namreč vozimo, tem dalje izpred vozila usmerjamo pogled in ožje je naše vidno polje. Zato težje zaznamo ali sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, morebitnih vključevanj z bočnih cest oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti sicer lahko. Zapomnimo si: če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek in ustrezno ter varno reagiramo,« so razložili.

Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 km/h tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno – desetodstotno. Pri višjih hitrostih se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je enak padcu z višine 9,8 metra. Pri hitrosti vozila s 60 km/h je tveganje za smrt kar 90-odstotno.

»Omejitve hitrosti in predvsem njihovo dosledno spoštovanje so ključnega pomena in predvsem za našo lastno varnost. Pri večjih hitrostih so posledice prometnih nesreč namreč težje. Zmerno in odgovorno vozite zato, ker se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato, da vas ne doleti kazen,« še opozarjata Agencija za varnost prometa in Policija.