Zgodovinski vrh

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Rekreacija / torek, 13. april 2021 / 22:28

Stol (2236 m n. m.) – Najvišji vrh Karavank. Na Stolu so se piparji leta 1892 odločili, da ustanovijo Slovensko planinsko društvo. Nanj vodijo številne privlačne in različno zahtevne poti. Nanj se danes podajamo v zimskih razmerah.

Naš današnji cilj je prvak Karavank, ena najbolj znanih slovenskih gora. S svojimi 2236 metri nadmorske višine zahteva dokaj dobro fizično pripravljenost gornika, pa ni pomembno, od kod se odpravi nanj. Premagati je treba precejšnjo višinsko razliko. V zimskih razmerah je običajen pristop tisti mimo Valvasorjevega doma, ki se ga bomo lotili tudi mi. Naj na začetku poudarim, da za goro potrebujemo zimsko opremo, kar vključuje čelado, cepin in dereze.

Zavijemo proti dolini Završnice. Malo naprej od Lovskega doma so ob makadamski cesti, ki pelje naravnost v dolino, levo pa zavija proti Ajdni, parkirani jekleni konjički. Na travniku na levi strani se začne markirana pot. V spodnjem delu poteka po gozdu. Sledimo markacijam, ki nas pripeljejo do ceste, ki pelje proti Ajdni in nadaljujemo proti Valvasorjevemu domu. Ni skrivnost, da se do njega da tudi pripeljati in s tem skrajšati turo za približno eno uro. No, če ni snega, seveda.

Valvasorjev dom leži na nadmorski višini 1181 metrov. Markirana pot na Stol gre mimo doma v smeri vzhoda. Prečimo gozd in po desetih minutah pridemo do Žirovniške planine. Levo zavija t. i. Žirovniška pot, desno pa Zabreška pot. Zimski vzpon poteka po Žirovniški poti. Od tod naprej se pot strmo vzpenja, vendar kljub strmini tega niti ni občutiti, saj je lepo speljana v okljukih. Ko pridemo do klopce, smo pri t. i. Prižnici. Področje Prižnice je v zimskih razmerah plazovito, zato previdno, če je sneg. Ob našem vzponu smo si pri Prižnici nadeli dereze in v roke dali cepin. V zadnjem delu strmina pridobi naklon. Greben na desni strani žlebu nas bo pripeljal naravnost do Prešernove koče, ki stoji na nadmorski višini 2174 metrov. Naš današnji vrh je blizu. Pozimi običajno vzpon poteka kar po žlebu navzgor, lahko pa zagrizemo v strmino na desni strani in gremo najprej do koče. Od koče se podamo do sedla, kjer z desne strani pride pot na Stol z Ljubelja. Dvomim, da tukaj pozimi kdo pride peš, iz te smeri je priljubljen vzpon, predvsem pa spust za turne smučarje. S sedla se povzpnemo na vrh Stola, 2236 metrov visokega velikana Karavank.

Stol nudi obiskovalcu enkraten razgled. Kot na dlani so ostri vrhovi Julijskih Alp. Triglav z Rjavino, Bovški Gamsovec, Stenar, Škrlatica itd. Pred nami se razprostira greben Karavank; Belščica z Vajnežem, Struška, Golica, Dovška Baba, dominantna Kepa. Na vzhodni strani pa Vrtača, Begunjščica, Storžič, Kamniške Alpe ... Južna stran je geografsko barvita; Ljubljanska kotlina, gorenjska ravnina, notranjsko hribovje s Snežnikom, Polhograjsko in Loško hribovje, Porezen, Ratitovec, Jelovica. Severno je avstrijska Koroška, pa Ovčji vrh, Vrbsko jezero in Celovec. Severozahodno kipijo proti nebu Nizke in Visoke Ture. Z vrha Stola se Prešernova koča vidi, kot bi jo nekdo izstrelil na rob gore, kjer se neumorno bori z vetrovi, mrazom in snegom.

Predlagam, da se vrnemo po poti vzpona oziroma vse do klopce v Prižnici sestopimo po žlebu, ki v teh dneh, ko je tam še nekaj snega, nudi hiter sestop. Ampak previdno. Če je sneg pretrd, se hitro lahko zgodi nepotrebna nesreča, če je sneg južen, se pa močno predira.

Zimskega vzpona na Stol ne gre podcenjevati, tako kot nobenega vzpona, saj je tura kondicijsko precej zahtevna. Srečno!

Nadmorska višina: 2236 m
Trajanje: 6–7 ur
Višinska razlika: 1586 m
Zahtevnost: 3 / 5