Na nogah še zaradi severne obvoznice

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Škofja Loka / petek, 23. oktober 2009 / 06:00

Združenje civilnih pobud Škofja Loka je na okrogli mizi znova predstavilo svoje pomisleke glede gradnje poljanske obvoznice in se zavzelo za ustreznejšo rešitev tudi za severno obvoznico.

Škofja Loka – »Glede severne obvoznice bi se lahko marsikaj naučili iz zapletov pri gradnji južne obvoznice,« je na torkovi okrogli mizi, na kateri se je zbralo okrog dvesto ljudi, poudaril predsednik Združenja civilnih pobud Škofja Loka Marjan Frlan. Zato so v združenju prepričani, da bi moral občinski svet o umeščanju trase severne obvoznice odločati šele takrat, ko se bodo dogovorili z vsemi lastniki. Na občini odgovarjajo, da podpirajo utemeljene civilne pobude in razprave, za kar bo, še dodajajo, priložnost ob javnih razgrnitvah in postopkih, ki bodo še sledili umeščanju trase severne obvoznice. Glede poljanske obvoznice pa so poudarili, da so tako lokacijski kot prostorski postopki za občino in državo končani. »Evropska sredstva za gradnjo obvoznice so bila pridobljena prav na osnovi obstoječih dokumentov, zato jih v tej fazi ne kaže več spreminjati,« so še dodali.

V Združenju civilnih pobud Škofja Loka so prepričani, da je predlog glede severne obvoznice pomanjkljiv, zaradi česar bi se lahko ponovili zapleti kot pri poljanski obvoznici. Zato so sprejeli sklep, s katerim so občinskemu svetu predlagali, da ne sprejmejo županovega predloga, dokler se ne dogovorijo z lastniki in predstavijo še dodatne študije, jih uskladijo in nato predstavijo vsem občanom. Glede poljanske obvoznice pa so občinskemu svetu predlagali, naj občinski upravi naloži, da se z direkcijo za ceste dogovori o spremembi krožišča na Suhi v viadukt. Ob tem je član civilne iniciative Franci Feltrin poudaril, da ne nasprotujejo gradnji obvoznice, kot jim očitajo nekateri, ampak le vsem želijo dobro. »Naša iskrena želja je, da bi obvoznico zgradili čim prej, obenem pa nas je pritegnila stiska ljudi.« Prepričan je namreč, da lahko uredijo promet tako, da s tem ne bodo prizadeli prebivalcev na drugem koncu. Tudi Janez Radelj iz omenjene civilne iniciative je zagotovil, da niso krivi za to, da obvoznice še ni. »Če so postopki tako slabo vodeni, da jih lahko izniči že pritožba v dveh stavkih, potem je nekaj hudo narobe.« Prepričan je, da so se gradnje lotili po principu »začnimo graditi, pa bomo videli, kaj bo«.

V bran sedanjim projektom za Poljansko obvoznico pa je stopil gorenjevaški župan Milan Čadež. »Prepričan sem, da je projekte pripravila stroka, in še ne verjamem, da je obvoznica slabo umeščena v prostor.« Obenem se strinja, da so zapleti s poljansko obvoznico lahko velika šola za umeščanje severne obvoznice. »Treba se je pogovarjati,« je poudaril. Predsednik sveta krajevne skupnosti Poljane Tomaž Pintar pa je dejal, da se o poljanski obvoznici govori že štirideset let. »Brez določenih posegov v prostor danes takega objekta nikakor ni mogoče umestiti.« Opozoril je tudi, da Poljanci niso bili ustrezno obveščeni o okrogli mizi. Kot so zatrdili sklicatelji okrogle mize, so razposlali prek 1900 vabil, tako da so imeli po njihovem prav vsi možnost povedati svoje mnenje o obeh obvoznicah.