Gorenjski nagelj se spet vrača na okna in balkone. / Foto: arhiv GTZ

Vse o gojenju gorenjskih nageljnov

Gorenjska turistična zveza (GTZ) od leta 2000 v okviru akcije Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone poskuša ljudi spodbuditi h gojenju te avtohtone rastline, da bi jo ohranili tudi v prihodnje.

Kranj – S tem namenom so pred nedavnim pripravili tudi spletno predavanje o gorenjskem nageljnu, na katerem je s številnimi praktičnimi nasveti o njihovem gojenju postregel priznani vrtnar Gašper Stanonik. Kot je opozorila Mirjam Pavlič iz GTZ, so namreč pred dvajsetimi leti začeli ugotavljati, da je gorenjski nagelj skoraj popolnoma izumrl, videti ga je bilo le še po redkih kmečkih »gankih« gorenjskih krajev, kjer so ga gojile v glavnem starejše ljubiteljice rož. »Izpodrinile so ga nove sodobne uvožene balkonske rastline, ki se z lahkoto razrastejo in v jeseni zavržejo.« Prav to jih je spodbudilo, da so zasnovali akcijo Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone, je poudarila predsednica GTZ Lucija Kavčič in dodala, da je to lepa avtohtona rastlina, ki predstavlja simbol gorenjske ljudske dediščine in tradicije. Vsako leto pripravijo tudi ocenjevanje najlepših gorenjskih nageljnov, prve tri nagrade pa podelijo na vsakoletnem srečanju turističnih delavcev, ki bo letos že petdeseto po vrsti, če jim ga bo za razliko od lani uspelo izpeljati.

V uvodu v spletno predavanje je Gašper Stanonik najprej pojasnil, da ima gorenjski nagelj bogato zgodovino in simboliko – v krščanstvu velja, da naj bi zrasel iz Marijine solze. Poznamo okrog tristo različnih vrst nageljna, pri čemer gorenjskega najlažje zamenjamo za švicarskega oziroma tirolskega, ki ga je lažje vzgajati kot gorenjskega, saj je odpornejši proti plesni in drugim boleznim ter škodljivcem, bolje prenaša tudi temperaturne razlike. Ločita se že po barvi cvetov, saj je gorenjski svetlejše rdeče barve ter ima ožje in bolj srebrnkaste liste. »Najbolje uspeva v višjih legah, kjer je čist zrak in poleti manj sopare,« je razložil Stanonik. Pri vzgoji gorenjskih nageljnov je po njegovih besedah treba paziti na rastlinsko higieno, kar pomeni, da redno odstranjujemo vse odmrle cvetove in liste, poskrbeti je treba še, da je zaščiten pred neposrednim dežjem. »Če jih še niste postavili na prosto, je zdaj pravi čas,« svetuje Stanonik, ki pravi, da ima nagelj rad zračnost, zato ga posadimo bolj na redko, krošnjo pa nagnemo čez rob korita, da jo suši veter ter tako prepreči, da bi ga napadla rja in druge bolezni. Nagelj ne potrebuje veliko vode, zaliva pa se v zemljo zgodaj zjutraj ali zvečer, pri čemer je treba paziti, da se ne škropi po listih. Za gnojenje svetuje uporabo mineralnih gnojil, s katerimi rastlini dovajamo tudi hranila. »Najboljše je gnojilo za nageljne, ki ga dodajamo na tri do štiri tedne.«

Nageljni so po Stanonikovih besedah jeseni zadnje rastline, ki jih pospravimo v zavetje, in sicer lahko šele decembra, saj novembra navadno še cvetijo. »Najbolje je, da prezimujejo na suhem in hladnem, kjer ni prevelikih nihanj temperature. Vodo dodajamo enkrat na mesec, da ne gnijejo. Prav tako jih ne gnojimo – bolj ko pozimi pozabimo nanje, bolje bo. Starejši nagelj lahko tudi pomrzne, in sicer prenese temperature do minus deset stopinj Celzija, s čimer pridobi odpornost.« Nageljne lahko napadejo različne bolezni ter glive in škodljivci. Poleg že omenjene rastlinske higiene proti boleznim in škodljivcem pomagajo nekateri naravni pripravki iz gabeza, njivske preslice, koprive (kot gnojilo ali škropivo), čebule in česna, sode bikarbone (kot insekticid in fungicid) ter pelina, je razložil Stanonik. »Nageljni niso zahtevne rastline, vseeno pa je dobro vedeti nekaj stvari, preden se lotite njihove vzgoje,« je še dodal Stanonik.

Mirjam Pavlič opaža, da so tudi z akcijo GTZ že pripomogli, da so vrtnarji začeli množičneje gojiti sadike, ljubitelji rož pa kupovati nageljne in jih saditi na okna in balkone. »Predvsem zelo dobro uspevajo na planinskih kočah, kjer jih tradicionalno sadijo že dolga leta. Prav svež planinski zrak jim zelo ugaja za bogato cvetenje še pozno v jesen.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 26. maj 2012 / 07:00

Orožje varnostnikom predstavlja varnost in del službe

Varnostniki Sintala so na strelišču Belit na Jesenicah vadili z osebnim orožjem. Uporabe orožja pri delu - kot uporaba se zakonsko šteje strel - za zdaj ne beležijo.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 28. september 2008 / 07:00

Med sosedi 109

V nedeljo, 28. septembra, bodo v Avstriji predčasne volitve poslancev državnega zbora na Dunaju. Tokratne volitve so pomembne tudi za Slovence na Koroškem, saj na listi Liberalnega foruma kandidi...

Gospodarstvo / nedelja, 28. september 2008 / 07:00

Število ekoloških kmetij narašča

Kranj - V nedeljo, ko je mednarodni dan odprtih vrat na ekoloških kmetijah, bodo odprle vrata tudi tri gorenjske biodinamične in ekološke kmetije, državni statistični urad pa je...

Zanimivosti / nedelja, 28. september 2008 / 07:00

Zlata plaketa za jubilej

Križe - Društvo upokojencev Tržič je v petek proslavilo 60-letnico delovanja na prireditvi v Osnovni šoli Križe. Kot je dejal predsednik Karel Štucin, so sadovi dosedanjeg...

GG Plus / nedelja, 28. september 2008 / 07:00

Kaj smo izvolili, kaj pričakujemo

V nedeljo smo volili in izvolili. Kaj? Pravzaprav nam je zaenkrat znano samo, katere stranke smo izbrali, koliko sedežev bo imela katera od njih v Državnem zboru in kateri poslanci bodo na njih sedeli...

Prosti čas / nedelja, 28. september 2008 / 07:00

Špela napoveduje več živali

Špela Močnik drugič vodi resničnostni šov Kmetija, ki v ponedeljek znova prihaja na spored Pop TV.