Dihaj v drugem svetu

Kranjčan Tomaž Štular, ki deluje pod umetniškim imenom Bordo, v singlu Dihaj predstavlja čas, ki ga živimo. Video zanj je posnel v rovih pod Kranjem.

Kranj – Tema podzemlja, človek z vojaško zaščitno masko, bivališče v majhni sobi brez naravne svetlobe, ko sta edina družba umetna svetloba in z njo sence, njegove lastne sence, in nekje drugje, nekje zunaj, je svetloba sonca – a ne zanj, ki se vrne v temo.

Podobe v videu podpirajo najnovejšo skladbo z naslovom Dihaj, ki jo podpisuje Kranjčan Tomaž Štular, član nekdanje skupine The Tide, ki v zadnjih letih nadaljuje samostojno glasbeno kariero z imenom Bordo. Konec leta 2018 je izdal odličen prvenec, album Medzvezdje, po nekaj premora je pred letom dni najprej v orbito poslal skladbo Telstar, prihajajoča pandemija pa je že močno zaznamovala naslednjo skladbo Ghosts. »Pesem je iz časa, ko so s preletom letal označevali konec pandemije. Kot danes vidimo, ni tako ... Nanjo pa je vplivalo dolgo zaprtje javnega življenja pred tem. Pesem sem poskušal napisati in peti v slovenščini, a ta nekako ni popustila, zato je ostala v angleščini,« se svojega lanskoletnega glasbenega odziva na pandemijo spominja Tomaž Štular, ki iz aktualnega časa in prostora ne beži tudi z najnovejšim singlom Dihaj, ki je izšel prejšnji teden, tako rekoč sočasno s ponovnim zaprtjem javnega življenja.

»Med obema pesmima seveda so vzporednice, zagotovo je to občutek, da v letu dni ob dolgotrajnem boju proti virusu tudi mentalno in duhovno nismo napredovali, je pa Ghosts bolj provokativna in uporniška do vere, politike, človeka kot posameznika, Dihaj pa je osebna, mogoče žalostna pesem, a s svetlobo v smislu, da mora vsak izmed nas kljub težkim časom ohraniti svoje sanje,« o obeh pesmih pripoveduje avtor; da si mora človek vedno ohranjati in potem tudi dovoliti svobodo. Maska v videu deluje predvsem kot močna prispodoba nezmožnosti stopiti na drugo stran in se soočiti s spremembo.

Dihaj počasi, ustavi svoj glas, Bordo sporoča v refrenu. »Dihaj počasi, pomeni umiriti svoj korak, razmisliti … Prevečkrat pozabljamo na to – tudi jaz sam pogosto razmišljam in delujem preveč impulzivno,« še razmišlja Štular, avtor besedila in glasbe. V studiu sodeluje z odličnim glasbenikom in producentom Petrom Penkom. »S Petrom sodelujeva že nekaj let, pozna nekoliko temačnejši zvok moje glasbe, ki ga hkrati bogatim z vokalnimi linijami, ki prinašajo optimizem. Peter poskrbi tudi za glasbeno podporo in aranžmaje.

V rovih pod mestom

Video je v celoti posnet v rovih pod starim kranjskim mestnim jedrom. »Razmišljali smo o različnih snemalnih okoljih in se na koncu odločili za 'kranjsko podzemlje'. Rovi so se izkazali za optimalno lokacijo, saj smo vanje lahko umestili vso potrebno scenografijo, dobili smo želeno socialno distanco, človeško samoto v temačnih prostorih ...« pripoveduje Štular. Kljub temu da so danes rovi na pozitiven način uporabljeni v turistične namene, ne smemo pozabiti, da so bili zgrajeni med drugo svetovno vojno iz povsem drugega razloga, kot zaščita pred morebitnimi letalskimi napadi. Kot pove sogovornik, v videu želi poudariti, kako hitro se ljudje sprijaznimo z nekimi novimi pravili. »Ko stopim ven iz podzemlja, snamem masko in zadiham, se zavedam svobode, a mi strah pravi, naj se vrnem nazaj v temo, kjer bom prijatelj sam s sabo.« To v videu na zanimiv način pokaže v druženju z lastno senco.

Pri snemanju videa je sodelovala kranjska ekipa, ob režiserju Simonu Fugini še snemalec in direktor fotografije Aljoša Korenčan, sceno je pripravil Bobe Petruševski, za luč skrbel Neco Vavpetič, masko je pripravila Mojca Gorogranc Petrushevska, kostume je Tina Štular, ženski lik pa odigrala Nataša Naneva. »V ekipo so pristopili ljudje, ki so želeli narediti nekaj drugačnega, posebnega. In to nam je uspelo,« je zadovoljen Tomaž Štular, ki ima v pripravi nove skladbe in upa, da bo po še nekaj singlih še v tem letu izdal svoj drugi album, tokrat na vinilni plošči.