Neizkoriščena priložnost v Lazah

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kranj / četrtek, 8. april 2021 / 12:02

Pridobitev gradbenega dovoljenja za kanalizacijo v Lazah je neizkoriščena priložnost kranjske občine, da bi celostno in trajnostno uredila kanalizacijo v Stražišču, pravi Marko Špolad iz Civilne iniciative za zeleno Stražišče.

Kranj – Sprožitev ponovnega postopka gradbenega dovoljenja za prvo fazo gradnje fekalne kanalizacije v Industrijski coni Laze je bila neizkoriščena priložnost, da bi pretežnemu delu Stražišča zagotovili novo ureditev dvocevne kanalizacije od izliva na čistilni napravi do izvora v Lazah in ne obratno, ugotavlja Marko Špolad, predstavnik Civilne iniciative za zeleno Stražišče. Gre za hitropotezno in nikakor optimalno rešitev kanalizacijskega gordijskega vozla na območju Laz, dodaja. Ob tem je sporočil, da je odstopil kot član sveta Krajevne skupnosti Stražišče, ker je njen predsednik Jure Šprajc javno podprl občinski projekt, čeprav za to ni prejel mandata.

»Postopek niti v drugo ni postregel z eksplicitnimi utemeljitvami ustreznosti priključitve fekalnih in prečiščenih industrijskih voda na dotrajano in poddimenzionirno mešano cev Ješetove ulice. Izliv meteornih voda, ki se bodo pomešane z vodami z manipulativnih površin zlivale v zaščiteno Sorško reko, pa sploh ni bil predmet presojanja,« je v izjavi za javnost zapisal Špolad. Že leta 2014 je raziskava Geometa odkrila območje opustelih glinokopov nad Lazami kot verjetno črno odlagališče odpadkov, kar je zadnja raziskava Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki jo je naročila Mestna občina Kranj (MOK), zgolj podkrepila, pravi Špolad. »Eksplicitni dokaz onesnaženja bi bil šele izkop, ugotavljanje sestave in/ali državna sanacija, kot npr. v Moravčah,« je prepričan. Ob tem opozarja, da Agencija RS za okolje (ARSO) že pet let od pobude društva Alpe Adria Green (AAG) ne odloči o odgovornosti in sanaciji območja zaradi velike okoljske škode, izumrlih zaščitenih habitatov in hude prizadetosti okolja. »Vse to je moral AAG dokazati pred sodnimi organi, državni presojevalci pa se ne zganejo navzlic odločbam, raziskavam in posredovanju varuhinje človekovih pravic. Do sedaj so uspeli ugotoviti zgolj enega povzročitelja velike okoljske škode. Zaradi malomarnosti ga je ARSO prepoznal v MOK-u,« je zapisal.

Špolad občini očita, da skuša lastno odgovornost za stara okoljska bremena znotraj cone Laze zreducirati zgolj na nedelujoče javne službe ob onesnaženju s fekalnimi vodami, ne pa tudi z vplivom industrije, ki nikakor ne sodi tja.