Navdih ji je življenje samo

Aprila bo Ana Soklič dopolnila 37 let. Prihaja iz vasice Savica blizu Bohinjske Bistrice. Otroštvo je preživela v Bohinju, kamor se rada vrača. Ob pogledu na Bohinjsko jezero in gore, ki ga obdajajo, si spočije oči. Meseca maja bo s skladbo Amen predstavljala Slovenijo na tekmovanju Pesem Evrovizije.

Savica – Nizozemci imajo za letošnji izbor Pesem Evrovizije pripravljene kar štiri scenarije. Nihče namreč ne ve, kakšna bo maja aktualna situacija glede covida-19. Slovenci tokrat pošiljamo na izbor Ano Soklič s skladbo Amen. Pri produkciji skladbe, ki jo preveva močan duh gospela, je sodelovalo več kot šestdeset ljudi. Na velikem evrovizijskem odru bo pesem prvič predstavljena v prvem predizboru 18. maja, če se bo uvrstila med prvih deset, pa jo bomo slišali še v evrovizijskem finalu 22. maja 2021.

Širša publika je Ano Soklič najprej spoznala kot pevko z umetniškim imenom Diona Dimm. To je bilo pred slabim desetletjem. Sokličeva se zasmeje. »Diona Dimm je žal odpotovala že pred leti na Bahame in tam kraljuje in uživa svoje sanje. Še najbolj mi je od njenega imena ostal v spominu rek Tomaža Domicelja, ki je dejal, da tam, kjer je dim, je tudi ogenj ... Imena se je domislil moj prijatelj in dolgoletni sodelavec Bojan Simončič, ki se je takrat, mislim, zgolj igral z raznimi izpeljankami. Na koncu je ime ostalo. Sem in tja se še spomnim na to obdobje. Nanj imam lepe spomine.«

Glasba je izbrala njo

Ana Soklič pravi, da če ne bi bila glasbenica, bi bila igralka. Igra jo namreč že od nekdaj privlači. Tudi stara mama po očetovi strani jo je od majhnega naprej spodbujala k recitalu in interpretaciji. »Skupaj sva peli dvoglasno in bodrili ena drugo,« se spominja Sokličeva. Zelo nostalgičen je spomin na petje v šolskem zboru, ki ga je vodila Cilka Novoselec iz Bohinjske Bistrice. Pravi, da se šele sedaj zaveda, kako jim je bilo lepo ...

Kdaj pa je ugotovila, da je petje tisto, kar želi v življenju početi, nas zanima. Dobimo zanimiv odgovor, da se je vse skupaj zgodilo precej spontano in da je bila pravzaprav glasba tista, ki se je »odločila, da je ne izpusti iz svojega objema«.

Nezlagana iskrenost

Med Diono in Ano se je zgodilo precej življenja. Mnogo vzponov in padcev.

Ko se je Sokličeva prijavila na Emo 2020, takrat še s pesmijo Voda, ni razmišljala, da bo zmagala. Predvsem je želela ljudem predstaviti eno svojih avtorskih skladb, hkrati pa ji je všeč sam kontekst oddaje Ema, saj na odru nastopaš v živo. Želi si, da bi bilo v prihodnosti takšnih oddaj več. In potem se je ob zmagi tako odkrito zahvalila Bogu, da – če karikiramo – je vesoljna Slovenija kar malce ostala brez besed. Predvsem je bila nezlagana iskrenost Ane Soklič tista, ki je presenetila – in navdušila obenem.

»Ne vem, kako naj rečem ...« poskuša pojasniti pevka. »V tem življenju smo lahko veseli, če nam uspe spoznati tistih nekaj ljudi, prijateljev, ki pa jih na koncu lahko preštejemo na prste ene roke – in še veliko sem rekla. Partner je druga polovica našega jedra. A vsemu navkljub na neki način človek ostaja tudi sam. Še posebej v temnih nočeh, ko je s svojimi mislimi in marsikatero bolečino. Mislim, da se tukaj skriva tudi odgovor na vaše razmišljanje.«

Izbrana pesem, odgovornost in sreča

Tudi organizacije Pesmi Evrovizije se je dotaknila epidemija covida-19. Seveda si je Sokličeva želela, da bi lahko predstavila Vodo, a čas gre naprej, treba se je prilagoditi in stopiti na nove poti. »Povsod pa je treba znati prepoznati upanje in dobro. To se mi zdi najlepša iztočnica za prihodnost.«

Povprašamo po sporočilnosti izbrane nove pesmi Amen. Sokličeva pove, da ima najraje, da si vsak poslušalec ustvari lastno predstavo o njenih skladbah in njihovi vsebini. »To se mi zdi najlepše,« meni. Navdih zanjo je poiskala v življenju samem. »Veliko je stvari, ki me navdihujejo v življenju, in nekako črpam iz sladko-grenkega,« razmišlja. Pesem je sicer v angleščini, ji pa ogromno pomeni, da je nastala v precej elitni zasedbi, kjer je tudi sama dodala velik vložek. Poudari, da se kot slovenska predstavnica na evrovizijskem odru popolnoma zaveda odgovornosti, ki jo nosi.

Kdaj je Ana najbolj srečna, smo radovedni za konec. Ko ustvarja, poje, ko najde čas za sprehod ali peko piškotov, naštevamo. Kljub temu da prizna, da je do sebe zelo zahtevna in jo prijatelji označijo za perfekcionistko, je v odgovoru preprosta. Pravi, da je največja sreča, ko smo zdravi. »Ker če je zdravje, potem imamo vse. Takrat ni nič pretežko,« še pove.