Cilj je otroke vrniti v šole

Včeraj so v državi potrdili 1189 novih okužb s koronavirusom, delež pozitivnih izvidov je bil 24,7-odstoten. V bolnišnicah se zdravi 581 covidnih bolnikov. Ključno na semaforju vladnih ukrepov bo, da po zaključku zaustavitve javnega življenja po 11. aprilu spet vzpostavimo delovanje šol, je danes poudaril minister za zdravje Janez Poklukar. Vsi drugi ukrepi so še v razpravi.

Ljubljana – V državi so včeraj opravili 4812 PCR-testov in več kot 29 tisoč hitrih antigenskih testov na koronavirus. S PCR-testi so potrdili 1189 novih okužb, od tega samo v kranjski občini 30. Delež pozitivnih izvidov je bil 24,7-odstoten. Za primerjavo: pred tednom dni so potrdili sicer okoli 400 manj okužb ob opravljenih 7206 PCR-testih, delež pozitivnih izvidov pa je bil nižji, 21,6-odstoten.

Po zadnjih podatkih je hospitaliziranih 581 covidnih bolnikov, v intenzivni negi jih je 131. V bolnišnice je bilo na novo sprejetih 71 covidnih bolnikov, odpuščenih 60. Včeraj so umrli trije covidni bolniki.

Sedemdnevno povprečje okužb na državni ravni je 889 in se je malenkost znižalo. Ključno na semaforju vladnih ukrepov bo, da po zaključku zaustavitve javnega življenja po 11. aprilu spet vzpostavimo delovanje šol na način, kot je to potekalo pred 1. aprilom, je danes poudaril minister za zdravje Janez Poklukar. Takšno je tudi sporočilo svetovalne strokovne skupine za covid-19 na ministrstvu za zdravje. Predlagali so tudi prostovoljno uporabo neinvazivnih hitrih testov za dijake in učence, v teh dneh pripravljajo vso potrebno podlago za to (film, infografika … za šolsko javnost). V petek je načrtovan sestanek z ravnatelji srednjih šol in na začetku prihodnjega tedna z ravnatelji osnovnih šol, saj si želijo, kot je dejal minister Poklukar, da bi bila odzivnost zadostna. S samotestiranji sledijo vzoru držav, ki so te teste že uvedle. Vsi drugi ukrepi za obvladovanje epidemije pa so še v razpravi in bodo javnosti znani v naslednjih dneh.

Glede cepljenja s cepivom proizvajalca AstraZeneca v povezavi s krvnimi strdki kot resnim neželenim stranskim učinkom je minister Poklukar pojasnil, da o tem še odloča Evropska agencija za zdravila in da je odločitev strokovne narave. »Drugačna pot kot slediti priporočilom Evropske agencije za zdravila bi bila neprimerna. Želimo pa si čim prej dodatnih usmeritev,« je pojasnil minister. V Sloveniji mu ni znan kakšen primer zapleta s krvnimi strdki, ki bi imel pomembne posledice. Kot je še ponazoril, velike države poročajo o enem primeru na en milijon prebivalcev, torej če bi vse pri nas cepili samo s cepivom AstraZenece, bi imeli en primer zapleta s krvnimi strdki.

Na novinarsko vprašanje, zakaj Slovenija še nima enotnega seznama kandidatov za cepljenje, je minister pojasnil, da so v strategiji cepljenja posebej uvrstili najvišje na lestvici tudi vse kronične bolnike in je presoja o tem, kdo je prednostno upravičen do cepljenja, odvisna tudi od odločitve in usmeritve osebnega zdravnika. Prizadevajo pa si, da bi ustvarili aplikacijo, ki bo dajala podporo vsem akreditiranim v procesu cepljenja, da bo ta poenoten in učinkovit.

Minister za zdravje Janez Poklukar je na dopoldanski novinarski konferenci spomnil tudi na današnji svetovni dan zdravja. Letos je poudarek na najvišji ravni zagotavljanja zdravja, ki je človekova temeljna pravica, zato tudi poziv Svetovne zdravstvene organizacije k spremljanju neenakosti v zdravju. V Sloveniji neenakost v zdravju spremljamo od leta 2011, je pojasnil minister. Stanje se je v zadnjem desetletju pri nas vse do epidemije covida-19 pomembno izboljšalo in se po ministrovih besedah uvrščamo ob bok razvitih držav tako po dosežkih kot izzivih. Res pa je tudi, da se je v skupini z boljšim družbeno-socialno-ekonomskim statusom zdravje izboljševalo hitreje in bo po ministrovih besedah zato najranljivejše skupine v izhodni strategiji iz epidemije treba še bolj zaščititi. Prepričan pa je, da so med epidemijo vsi bolniki dobili potrebno oskrbo in da se je naše zdravstvo odlično izkazalo v tej situaciji.