Tudi potica z drožmi

Za veliko noč ne sme manjkati velikonočni zajtrk. Njegova priprava je ponekod tudi domena moških. V nedeljo ga bo na mizo za domače postavil Boštjan Luštrik. Največji poudarek daje peki potice in kruha. Od lanskega prvega vala epidemije peče le še z drožmi.

Velikonočni zajtrk je tradicija v številnih družinah. Zanj večinoma poskrbijo gospodinje, ponekod pa se priprave lotijo tudi moški. Med slednjimi je Boštjan Luštrik iz Goričan. V širšem okolju je znan kot turistični delavec, igralec, režiser, zaposlen je v Javnem zavodu Sotočje, kjer je njegovo delovno mesto v TIC Medvode, je tudi predsednik KS Vaše Goričane ... Vsi, ki mu sledimo na družbenem omrežju, pa vemo, da se zelo dobro znajde tudi v kuhinji. Na veliko noč se že pripravlja.

»Za veliko noč je tudi pri nas velikonočni zajtrk tradicija. Zame je to pomemben praznik. Že nekaj dni prej pripravim vse potrebno, največ dela pa bo v petek in v soboto. Glede na to, da pečem z drožmi, je te treba narediti aktivne, kar pomeni, da jih je treba hraniti, da so močne, da niso preredke, da lepo vzhajajo. Prvič sem jih nahranil včeraj, danes jih bom že drugič,« je pojasnjeval v torek. Velikonočni zajtrk v celoti pripravi sam. »Velikonočna šunka, hren, jajca, potica, kruh. To je osnova. Potem pa so še kakšni dodatki. Običajno spečem še kaj drugega, da ni samo potica,« pove. Čeprav so ga že vabili celo v kuharski šov MasterChef, poudarja, da se najraje suka za domačim štedilnikom, ko se ne mudi in ni pod pritiskom. »Nikoli nisem delal kot kuhar. Obiskoval sem sicer srednjo šolo za gostinstvo in turizem. Imeli smo tudi predmet kuharstvo, a morda le nekaj ur na mesec. O drožeh takrat nisem nič slišal. Kasneje sem ugotovil, da je na takšen način kruh pekla stara mama. Blizu mi je domača kuha, v miru, počasi. Morda mi tudi zaradi tega ustrezajo droži, ker je to postopek. Ne da bi se pogovarjal s testom, ga pa z nežnostjo, pozitivno energijo in ljubeznijo obdelujem. Če se ti pri teh stvareh mudi, običajno ne uspejo,« je povedal.

In kako to, da se je sploh lotil kuhanja in peke? »Mami je bila dobra kuharica. Po njeni smrti sem moral za štedilnik, da je bilo kaj za kosilo. Veliko imam po njej. Tako pravijo tudi bratje in sestre, da čutijo, da se je njen okus prenesel name. Veliko mi je pokazala, a še premalo. Veliko stvari delam na svoj način. Da bi bil že prej navdušen kuhar, niti ne. Včasih sem delal v gostinstvu, opazoval kuharje od daleč. Vedno mi je bilo to delo spoštovanja vredno, saj se je treba hitro znajti, običajno se mudi. Sam, kot že rečeno, rad kuham in pečem v miru, pri tem večinoma ne eksperimentiram. Domače okuse skušam dobiti na malce drugačen način, da pa bi to jemal kot umetnost, pa ne. Morda le pri kruhu, ki ga pečem z različnimi vrstami moke. Pri kruhu pa si delam zapiske. Beležim opažanja. Včasih so odločilni grami, priprava, pečica, postopek …« opiše in doda, da se je peke z drožmi lotil že pred leti, bolj resno pa lani ob prvem valu epidemije covida-19. Kruh z drožmi peče za domače in bližnje.

Peke z drožmi se je naučil večinoma sam: »Sem in tja slišim ali preberem tudi kakšen nasvet. Na družbenem omrežju sem član skupine Drožomanija. Mi je pa že od začetka dobro uspeval in sem za kruh dobil pozitivno oceno. Še posebej nečakinja je nora nanj in ga hitro zmanjka. Je pa kruh z drožmi dober tudi, ko ni več ravno svež. Za pripravo pa potrebuješ čas in poseben prijem.« V pustnem času je navdušil tudi s krofi, ki jih je prav tako spekel z drožmi. Na ta način peče še pletenice z različnimi nadevi: orehi, nutelo, lešniki, skuto … »Od lani spomladi praktično vse pečem brez kvasa. Magično je. Prav dobro se počutim. V tem zelo uživam. Zame je vse, kar spečem z drožmi, okusnejše. Tudi krof,« še pove.

Za velikonočni zajtrk največ časa posveti peki. Potica bo z domačimi orehi, peče tudi makovo, poskusil je pehtranovo. »Več poudarka dam peki. Jajca pa najraje obarvam v čebulnih olupkih. Čebulo imamo doma in olupke rdeče barve in rjavih odtenkov hranim čez leto. Doma imamo kokoši, tudi take, ki nesejo jajca z belo lupino. Pri barvanju slednjih uporabim teran,« še pove Luštrik, ki prihaja s kmetije. Doma se reče pr' Rakarju.

V nedeljo zjutraj bo domačim postregel velikonočni zajtrk, v katerega bo vložil veliko truda in ljubezni. »Postreči velikonočni zajtrk, ki si ga v celoti pripravil sam, je še posebno dober občutek. Zelo radi ga pojemo, se ob tem pogovorimo, potem pa gre vsak na svoj konec in se po obilnem zajtrku najprej odpočije,« je zaključil z nasmeškom na obrazu.