
Lekarnarji so na nogah
Obstoječi Zakon o lekarniški dejavnosti je ustrezen in vsem državljanom zagotavlja enakomerno dostopnost do kakovostnih zdravil in lekarniških storitev, t. i. javnih dobrin, financiranih z javnimi sredstvi, sporočajo iz Lekarniške zbornice Slovenije, kjer nasprotujejo predlogu novele zakona.
Ljubljana, Kranj – V državni zbor je stranka SMC vložila predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti po skrajšanem postopku. Prav stranka SMC je že spremenila zakon pred štirimi leti. Z novelo zakona bi spremenili med drugim merila za oblikovanje lekarniške mreže. Kot so poudarili med razlogi za sprejem zakona, bo s tem vsem zagotovljena ustrezna dostopnost do zdravil pod enakimi pogoji.
Predlog novele zakona spreminja ureditev mreže lekarniške dejavnosti na primarni ravni. Kot eno od meril za oblikovanje mreže bi predlagatelji novele dodali število prebivalcev ter dnevnih in sezonskih migrantov na območju delovanja lekarne. Dopustili bi možnost, da se lahko s soglasjem ministrstva za zdravje odprejo nove lekarne oziroma podružnice tudi na razdalji, krajši od štiristo metrov na urbanih območjih in vsaj pet kilometrov na drugih, če to narekujejo potrebe prebivalstva. Kot je ocenil predlagatelj, imajo občine pristojnost zagotavljati preskrbo z zdravili, zato jih ni mogoče omejevati z ustanavljanjem javnih zavodov samo na sosednje občine.
Odpravili bi tudi prepoved vertikalnih povezav. Po sedanjem zakonu lekarne ne smejo imeti v lasti veledrogerista, s čimer se je stanje izenačilo z veledrogeristi, ki že pred tem niso smeli imeti v lasti lekarne. Predlagana novela jih znova postavlja v različen položaj.
V zakon o lekarniški dejavnosti bi vnesli določbo, da lahko javni lekarniški zavod ustanovi organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil. Predlagatelj je prepričan, da bodo predlagane spremembe pozitivno vplivale na izdatke zdravstvene blagajne, ker se bo omogočila dostopnost in zniževanje cen zdravil v prosti prodaji. Hkrati pa bo javnim lekarnam, tako menijo, omogočeno lažje poslovanje, za njihovo financiranje pa potrebnih manj javnih sredstev.
Več lekarn v urbanih središčih, manj v vaseh
Izvršni odbor Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) v celoti nasprotuje sprejetju predloga novele zakona. Predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič je opozorila, da bi novela zakona posegla v dobro urejeno lekarniško mrežo in da bi vodila v slabšo dostopnost prebivalcev do zdravil in lekarniških storitev. Odpiranje več lekarn v urbanih središčih bi po njenem pomenilo zaprtje približno enakega števila lekarniških enot na obrobju. Poudarila je prav tako, da po izkušnjah EU vertikalne povezave omejujejo nabor zdravil v lekarnah in dostopnost do dragih zdravil, kot so biološka zdravila. Višje bi bile cene zdravil in drugih izdelkov kot posledica centralizacije in monopolizacije lekarniške dejavnosti, slabša kakovost storitev zaradi manj vlaganja v kader, zmanjšan bi bil vpliv ministrstva za zdravje in stanovske organizacije na zagotavljanje lekarniške dejavnosti kot javne zdravstvene službe ...
LZS zagovarja tudi stališče, da so izvajalci lekarniške dejavnosti vezani na določeno regijo. »To je pomembno z vidika organiziranosti, omogoča strokovno in logistično povezovanje, kar ne nazadnje prinese koristi pacientu (pokrivanje kadrov, premikanje zalog ...). Zato soustanoviteljstvo sosednjih občin. Podobno so organizirani tudi zdravstveni domovi,« je še poudarila predsednica LZS.
Gorenjska po poti pošt, bank ...?
Za Gorenjsko ta novela ne bi prinesla nič dobrega, pritrjuje direktorica Gorenjskih lekarn Romana Rakovec. »Gorenjska je namreč geografsko in demografsko malo specifična – je bolj redko naseljena. Zaradi tega imamo veliko manjših lekarn, približno polovica vseh enot v Gorenjskih lekarnah ni rentabilna sama po sebi (natančno število se spreminja iz leta v leto, vsaj šest enot pa je konstantno negativnih), ampak so poslovno vezane na večje lekarne znotraj zavoda. Če bi se morali začeti obnašati povsem tržno, bi bil obstoj vseh teh lekarn pod vprašajem. Se bojim, da bi šli še na tem področju po poti pošt, bank ... Drug velik problem je pa preskrba z zdravili. Lekarniška dejavnost je financirana po storitvenem sistemu, kar pomeni, da je cena naših storitev določena fiksno, neodvisno od nabavne vrednosti zdravila. Trenutna cena storitve izdaje ene škatlice zdravila na recept je 1,62 evra. Če to storitev preračunamo v odstotke, so ti pri dragih zdravilih izjemno majhni, gre za promilne deleže. Nabavne vrednosti zdravil, ki se izdajajo na recepte, so pri nekaterih zdravilih tudi več tisoč evro, trenutni rekord je 17.500 evrov na škatlo. Iz tega razloga bi bila preskrba z dragimi zdravili ogrožena, ker se finančno ne izplača,« je pojasnila Rakovčeva, prepričana, da mora lekarniška dejavnost ostati del zdravstvene dejavnosti, ki se opravlja kot javna služba. »Le na ta način mi lahko zagotovimo uporabnikom vse storitve in lokacije opravljanja teh storitev tudi v primerih, ko se ne izplačajo s finančnega vidika. V zdravstvu je treba zasledovati predvsem zdravstveni in humanistični vidik in šele po tem ekonomski.«