Serviserji smo dolžni zagotoviti tehnično brezhibnost vozil

Besedilo: M. P.
Kategorija: Avtomobilizem / ponedeljek, 22. marec 2021 / 13:34

Pogovor z Zoranom Sodnikom, direktorjem AC Lovše in predsednikom Sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev pri GZS, o aktualnih razmerah

Avtomobilska industrija je bila med tistimi, ki jih je koronakriza najbolj prizadela. Splošna previdnost kupcev in na drugi strani zaprtje salonov so botrovali velikemu padcu prodaje. Kakšen je vaš komentar?

Dosegli smo najslabši rezultat, odkar v Sloveniji beležimo statistiko pri prodaji končnim potrošnikom. Nekaj je k izboljšanju končne slike sicer prispevala prodaja podjetjem, nekaj pa prodaja v izvoz (prek t. i. enodnevnih registracij). Skratka leto je bilo zelo slabo tudi v našem sektorju, globokim spremembam smo se morali zelo hitro prilagoditi in želimo si bolj predvidljivega gospodarskega okolja. Kljub temu da smo se ob lanski preizkušnji veliko naučili, bi leto 2020 radi čim hitreje pozabili.

Kako gledate na ukrepe vlade v zvezi z omejevanjem prodaje vozil?

Ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 so predvideli prodajo vozil potrošnikom zgolj na daljavo, čeprav tega odloka v Sekciji pooblaščenih prodajalcev ne razumemo. Gre vendarle za prodajo tehničnega izdelka, za katerega večina družin nameni veliko svojih prihrankov (običajno je to druga največja naložba v življenju, takoj za stanovanjem), zato je še toliko težje za potrošnika, da se »odloča zgolj na daljavo«. V teh izjemnih covidnih časih se je posebno izkazalo, da je ravno mobilnost z osebnimi vozili še kako pomembna, saj z vidika preprečevanja širjenja koronavirusa zagotavlja z naskokom najvarnejši način potovanja od točke A do točke B.

Med ukrepi vlade za zajezitev širjenja bolezni je bilo tudi zaprtje oziroma omejeno delovanje servisnih delavnic. Se vam je tak ukrep zdel pravilen ali bi lahko stanje reševali na boljši način?

Ukrepi, ki so bili v veljavi ob prvem izbruhu covida-19 v Sloveniji in so predvidevali popolno zaprtje servisov in tehničnih pregledov z registracijskimi enotami, so nam pokazali, da takšen pristop nikakor ni primeren. Smo namreč sredi Evropske unije in vozila brez ustreznih vzdrževanj ter brez veljavnih tehničnih pregledov v drugih državah niso bila več sprejeta. Tu je posebno trpel težki transport, saj so tuji organi začeli množično pošiljati naše tovornjakarje nazaj. Smo namreč ena redkih držav (morda celo edini) v Evropski uniji, ki smo to dejavnost tako močno priprli. Po nekaterih tolmačenjih smo lahko opravljali zgolj »najnujnejša opravila za zagotavljanje varnosti v prometu«. To pa si je vsak lahko predstavljal po svoje; tudi vožnja brez tekočine za čiščenje stekel je namreč lahko smrtno nevarna, in če je uporabnik morda ne zna ali ne zmore (npr. invalidi) doliti sam, potrebuje pri tem neko pomoč – takšno malenkost potemtakem tudi lahko štejemo za nujno opravilo.

Kljub slabemu letu so proizvajalci lani na trg pripeljali veliko novih vozil, v ospredju so bila nova električna vozila, ki postajajo povsem »normalna« (po dosegih in zmogljivostih) in kupcem dosegljiva. Hkrati pa tudi vozila na bencinski in dizelski pogon postajajo čedalje čistejša in okolju prijaznejša. Kaj to pomeni za nekoga, ki namerava kupiti avto v naslednjih treh do petih letih?

Pobuda EU in preostalega sveta po vse »čistejših« vozilih se vse bolj odraža v ponudbi vozil, ki v zadnjem času prihajajo na trg. Kot ste omenili, je res, da so klasični oziroma doslej znani pogoni vse čistejši, a tu je treba poudariti zlasti, da novodobna vozila, torej tista električna ali hibridna, poleg nizkih porab in »emisijske brezmadežnosti«, vnašajo v sektor kar nekaj zanimivih lastnosti, kot so: neverjetna preprostost uporabe, izjemen navor, mestna poskočnost ipd. Zelo pomemben podatek za lastnike takšnih vozil je tudi, da po več kot dvajsetletni prodaji hibridnih vozil že zaznavamo močno povpraševanje po takšnih rabljenih vozilih, ki pa ohranjajo vse večjo vrednost. Ne pozabimo, da pri teh tehnologijah proizvajalci nudijo tudi daljše garancijske dobe.

Pričakovali bi, da država z ustreznimi subvencijami (pri nakupu in registraciji avtomobila, cestninah ipd.) iz leta v leto bolj spodbuja okolju prijazno mobilnost, vendar je v Sloveniji v resnici ravno obratno. Zaradi naraščajočega povpraševanja se subvencije Eko sklada znižujejo, za električna vozila s 7.500 evrov na 6.000 in z zadnjim razpisom na 4.500 evrov, za hibridna vozila pa jih že dve leti ni več. To ne vpliva spodbudno na nakup tovrstnih vozil, ki so v tem trenutku še vedno razmeroma draga. Kakšno je vaše mnenje?

Težko komentiram zadnje poteze Eko sklada, saj nikakor niso v skladu z ambicioznim načrtom naše države o čisti mobilnosti v prihodnje. Zniževanja subvencij in hkrati pričakovanj, da bo potrošnik sledil vse večji eko ponudbi, ki je na trgu (še posebno brez predhodnih najav), v naši sekciji ne razumemo, zato smo že pozvali pristojne k ustreznim pojasnilom in razkritju načrtov za prihodnje. Vsekakor se v tem pozivu zavzemamo za višje spodbude, s katerimi večina Evropskih držav sledi razvojnim načrtom celotne EU.

Evropska skupnost je v boju proti podnebnim spremembam močno zaostrila normative izpustov škodljivih izpustov. Temu kriteriju mnogi proizvajalci ne morejo slediti in bodo letos primorani plačati visoke kazni. Za enega največjih proizvajalcev avtomobilov Volkswagen bo to pomenilo več kot sto milijonov evrov kazni.

Mislim, da po zadnjih podatkih te številke za Volkswagen ne bodo tako visoke, kot se je sprva nakazovalo, saj jim je ob zaključku lanskega leta ravno zaradi vse večje ponudbe e-vozil uspelo močno znižati povprečne izpuste vseh prodanih vozil. Tovrstni pritiski regulatorjev vsekakor dodatno spodbujajo razvoj proizvajalcev vozil v vse čistejše izdelke, kar je povsem na mestu, se pa strinjam, da bodo nekateri za razvojne zamude plačali resnično visoke kazni. Prehod v »brezogljičnost« ni tako enostaven, kot so si regulatorji sprva predstavljali, a resni proizvajalci vozil, kot je že omenjeni Volkswagen, so k izzivu pristopili z vso skrbnostjo, zato verjamem, da so trenutne sankcije zgolj prehodnega značaja. Volkswagen bo imel namreč v okviru vseh svojih koncernskih znamk v kratkem v ponudbi več kot dvajset različnih e-vozil, s čimer se bo povprečni izpust emisij pošteno znižal.

Neradi slišimo, da nikoli ne bo več tako, kot je bilo, in da se bo na življenje z virusi treba privaditi. Povsem upravičeno lahko v prihodnosti pričakujemo še kakšno omejitev. Kaj bi svetovali vladi v prihodnje?

Na tem mestu bi rad posebej poudaril nujo po zagotovitvi servisiranja in vzdrževanja vozil ne glede na epidemiološko sliko. Dokler je promet z vozili dovoljen, je povsem razumljivo, da je ta treba tudi servisirati.