Povezala jih je tepka

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / petek, 19. marec 2021 / 11:09

Suho hruško tepko so že pred stoletji v kulinariki uporabljale gospodinje v Podbrezjah pri pripravi nadeva za (krhlovo) potico, v Ratečah pa pri pripravi nadeva za hruškove (kôcave) krape. Suha tepka je postala tudi »vezno gradivo« za kulinarično izmenjavo.

V knjigi Rateška košta, Prehranska dediščina Rateč, ki jo je leta 2019 v okviru projekta AlpFoodway izdala Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR) je lepo opisan postopek izdelave rateških krapov, narejenih iz krompirjevega ali vlečenega testa in polnjenih z različnimi nadevi. Med pogostejšimi nadevi, ki jih pripravljajo gospodinje, so hruškovi (kôcavi) krapi, zabeljeni z mezljem; gre za preliv iz moke, skuhane v sladkem mleku. Pripravo kôcavih krapov sta prejšnji petek prikazali Tina Brlogar in Jerca Kramar iz Turističnega društva Rateče - Planica v Štali 1894 v Podbrezjah. Rateški krapi se ponudijo kot samostojna jed in so še vedno na meniju lokalnih gostiln, je povedal župan Občine Kranjska Gora Janez Hrovat. Občina Kranjska Gora skupaj z Občino Naklo sofinancira kulinarično izmenjavo Rateč in Podbrezij v okviru projekta KUHAM DOMAče, ki ga vodi RAGOR. Župan Hrovat meni, da je dodana vrednost projektu medgeneracijski prenos znanja s starejših gospodinj na mlajše, celo do šolskih in vrtčevskih otrok. Pri tem ne gre samo za poznavanje tradicionalnih lokalnih jedi, ampak tudi širše – ljudskega, družinskega izročila.

V tej kulinarični izmenjavi pa bodo danes ob 17. uri podbreške mojstrice v dvorani krajevne skupnosti v Ratečah prikazale pripravo Podbreške potice. Delavnico bo mogoče s predhodnimi prijavami spremljati na Zoomu. Iz Interesnega združenja Podbreška potica in v njegovem imenu Jerneja Jegliča, ki je izjemen v prizadevanjih za prepoznavnost že mnogokrat nagrajene Podbreške potice, je tudi prišla pobuda za kulinarično izmenjavo, katere »vezno gradivo« je suha tepka.

V Podbrezjah so gospodinje poleg orehovega nadeva pogosto uporabljale nadev, ki so ga pripravile iz suhih krhljev jabolk in hrušk. Recepti so se ustno širili iz roda v rod, nekaj so jih tudi zapisali. Tako je bil tudi recept za »krhlovo potico« v orumeneli zvezek receptov domačije pr' Falent zapisan že leta 1915. »Z zvezka z recepti smo leta 2018 obrisali prah, gospodinja Barbara Pogačnik pa je staremu receptu po več poizkusih vdihnila novo svežino. Z namenom oživitve tradicionalne podbreške kulinarike je marca 2018 štirinajst gospodinj, dvanajst podbreških kmetov in KD Tabor Podbrezje ustanovilo Interesno združenje Podbreška potica, ki ohranja to kulturno dediščino,« je povedal Jeglič. Župan Občine Naklo Ivan Meglič je ob tem spomnil na temelje sadjarstva v Podbrezjah, ki jih je leta 1830 postavil župnik Franc Pirc.

»Današnja prireditev lepo potrjuje tisto, kar v stroki govorimo že desetletja: da so živila, ki nam ležijo pred domačim pragom, najbolj izzivalna za ustrezno ponudbo v sodobnosti. Ne potrebujemo prehranskega muzeja, ampak spoštovanje te dediščine, po drugi strani pa nas ta dediščina lahko navdihuje za iskanje novih rešitev,« je poudaril etnolog in publicist prof. dr. Janez Bogataj. Skupni projekt Rateč in Podbrezij se mu zdi zelo dober, povezal jih je en sam sadež, in sicer hruška tepka ali moštnica. »Ime tepka etimološko gledano izvira od tepsti, kar pomeni drobiti, ker so moštnice vedno morali najprej razdrobiti, potem so jih šele prešali.« Pazljivi pa moramo biti pri tem, kot je dejal Bogataj, da določena jed ohranja svojo identiteto in geografsko razpoznavnost. »Nič ni narobe, če kdaj v Ratečah tudi Podbreško potico spečejo in če v Podbrezjah pripravijo rateške krape. Prav pa je, da se reče, da so na Gorenjskem v vseh regionalnih okoljih uporabljali tudi hruške tepke, v Podbrezjah za potico, v Ratečah pa za krape.«