
Nagibamo se v smer, v katero si ne želimo
Po včeraj opravljenih 5502 PCR-testih so v državi potrdili 937 novih okužb, delež pozitivnih izvidov je bil 17-odstoten. Na Gorenjskem sta izstopali občini Kranj z 22 na novo ugotovljenimi okužbami in Jesenice s 13. Epidemiološka situacija se ponovno nagiba v smer, v katero si ne želimo, opozarja doc. dr. Mateja Logar.
Ljubljana – Po včeraj opravljenih 5502 PCR-testih so v državi potrdili 937 novih okužb, delež pozitivnih izvidov je bil 17-odstoten. Opravili so tudi 25.564 hitrih antigenskih testov. Na Gorenjskem sta izstopali občini Kranj z 22 na novo ugotovljenimi okužbami in Jesenice s 13.
Hospitaliziranih je danes 485 covidnih bolnikov, kar 23 več kot včeraj. V intenzivni negi jih je 88. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala vladna govorka Maja Bratuša, je bilo včeraj največ na novo sprejetih v bolnišnice po začetku februarja, kar 62, odpuščenih pa 23 covidnih bolnikov. Včeraj je umrlo 10 covidnih bolnikov. Štirinajstdnevna incidenca na sto tisoč obolelih se je najbolj povečala v koroški statistični regiji, kjer znaša 681, pa tudi v obalno-kraški regiji (623). Štirinajstdnevna incidenca v državi je 488, v gorenjski regiji je incidenca nad državnim povprečjem in znaša 539. Najboljše razmere so v posavski statistični regiji, sledita primorsko-notranjska in jugovzhodna regija.
Sedemdnevno povprečje okužb na državni ravni je po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje 776 in je po navedbi vladne govorke žal ponovno višje, kot smo poročali v preteklih dneh.
Skrbi tudi naraščanje hospitalizacij
Vodja strokovne svetovalne skupine na ministrstvu za zdravje doc. dr. Mateja Logar je na novinarski konferenci opozorila, da se epidemiološka situacija ponovno nagiba v smer, v katero si ne želimo. Število hospitaliziranih covidnih bolnikov je sicer nizko v najstarejši starostni skupini, ki je že dobro precepljena, povečujejo pa se hospitalizacije v skupini nad 55 let. Logarjeva je ob tem povedala, da se je trend sprejemov covidnih bolnikov v bolnišnice žal začel ustavljati, ob slabšanju znova ne bodo mogli sproščati preostalih, elektivnih dejavnosti v bolnišnicah. Poleg tega s porastom okužb v populaciji obstaja nevarnost, da pride do vdora okužb v t. i. bele cone bolnišničnih oddelkov in s tem do potrebe po zapiranju oddelkov, česar si seveda ne želijo.
V bolnišničnem okolju tudi ne ločujejo bolnikov po tem, ali so med njimi že prebolevniki covida-19 ali so bili bolniki morda cepljeni. »Za vse še vedno svetujemo uporabo zaščitnih mask, distanciranje, razkuževanje rok, zračenje prostorov ...«
Še naprej pozorni na neželene učinke cepiv
Evropska agencija za zdravila je potrdila to, o čemer so bili strokovnjaki že prepričani, da je cepivo AstraZenece varno in da nastanek krvnih strdkov kot resen stranski učinek ni večji, kot je sicer v splošni populaciji, je poudarila Logarjeva. Cepljenje s cepivom AstraZenece zato nadaljujejo, na priporočilo Evropske agencije za zdravila pa je še naprej treba spremljati pojav neželenih učinkov, kot so pojav težjega dihanja, bolečine v nogah, pojav modric, krvavitev ter bolečine v nogah, ki tudi dodatno otekajo, in o tem obvestiti svojega zdravnika. To so vse dodatna opozorila, da bi preprečili nastanek težjih neželenih učinkov, je poudarila Logarjeva. Dodala je, da se nacionalna strategija cepljenja ni spremenila in da veljajo enaka priporočila, kot so bila predstavljena na začetku meseca.
Na poslabšanje razmer niso vplivale šole
O tem, kaj vpliva na poslabšanje epidemioloških razmer, je vodja strokovne skupine pojasnila, da v šolah ne beležijo bistvenega porasta okužb oziroma je stanje podobno tistemu na začetku vračanja v šole po modelu C. Na poslabšanje tudi ni vplivalo odprtje gostinskih teras v nekaterih regijah, meni Logarjeva. Najbolj je skrb vzbujajoča večja pojavnost novih različic koronavirusa, predvsem angleške, ki je hitreje nalezljiva. Po njenih besedah se v intenzivni negi v bolnišnicah nekoliko povečuje število oseb, ki so se vrnile iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer so bile na obisku pri svojcih. Zato svetuje, naj bodo ob tem posebej previdni, upoštevajo vse ukrepe in gredo že pri najmanjšem sumu na testiranje.
Razmišljajo tudi o tem, da bi cepljenje s cepivom AstraZenece sprostili za starejše od 65 let. »V raziskavi, ki je bila opravljena v Veliki Britaniji, kjer so primerjali učinkovitost cepiva AstraZenece z učinkovitostjo cepiva Pfizerja, so ugotovili, da je tudi pri starejših od sedemdeset let cepivo AstraZenece primerljivo s Pfizerjevim. Tudi profil neželenih učinkov je bil zelo podoben oziroma je bilo pri cepivu AstraZenece celo nekoliko manj neželenih učinkov,« je pojasnila vodja strokovne skupine. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi v državi po vzoru Avstrije izvedli pilotni projekt testiranja na covid-19 na domu.
Prim. Simona Repar Bornšek iz Zdravstvenega doma Ljubljana je na novinarski konferenci povedala, da cepitelji na primarni ravni zdravstva opažajo vse več nelagodja med pacienti, ki so vabljeni na cepljenje, glede na zadnje dogodke predvsem njihov dvom o varnosti cepiv. A kot je poudarila, je to edina izhodna strategija v tej situaciji.
Izjema za vstop v državo brez karantene
Vlada je včeraj izdala tudi Odlok o spremembah in dopolnitvi Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja covida-19, ki med izjeme za vstop v državo brez karantene (in brez negativnega izvida testa) uvršča tudi otroke, mlajše od 13 let, ki dnevno ali občasno prehajajo mejo zaradi vključenosti v vzgojo in izobraževanje.