Na zmago še pomislil ni

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Kranj / četrtek, 15. november 2007 / 06:00

Dvanajstletni Žan Zelič iz Kranja je Prvi glasek Gorenjske po izboru strokovne žirije. Poje tudi v mladinskem pevskem zboru RTV Slovenija.

Kranj – Na enajstem Prvem glasku Gorenjske, ki je konec oktobra v organizaciji Radia Triglav potekal v jeseniškem gledališču, je strokovna žirija največ točk namenila Žanu Zeliču. »Na zmago še pomislil nisem. Konkurenca je bila huda,« pove 12-letni Kranjčan, ki je žirijo prepričal s pesmijo Prelep nov svet, ki jo je naštudiral ob pomoči učiteljice za glasbo na OŠ Matije Čopa Damijane Božič Močnik. Žan se je tokrat tekmovanja za Prvi glasek že tretjič uspešno udeležil; leta 2003 je bil tretji po oceni strokovne žirije, leto kasneje pa mu je ta dodelila zmago.

Sedmošolec, ki ima od predmetov najraje glasbo in naravoslovje, prepeva v šolskem zboru, septembra pa je s 14-letno sestro uspešno opravil avdicijo za pevca v Mladinskem pevskem zboru RTV Slovenija. »Sem najmlajši in najmanjši. Pred kratkim smo ob 50-letnici zbora imeli nastop v filharmoniji in bilo je super,« se spominja dvanajstletnik, ki igra kitaro. Njegova sestra igra klavir, skupaj pa tudi zapojeta. Žan sicer zelo rad zapoje evrovizijski Cvet z juga Alenke Gotar (s to skladbo je med drugim navdušil pohodnike na vrhu Ratitovca), všeč so mu skladbe Eve Černe, ki je tako kot Žan, leta 2003 nastopila na Prvem glasku in zmagala. Svoj talent je najverjetneje podedoval po dedku, ki je igral harmoniko in trobento, ter mami, ki je igrala klavir.

Žan, ki razmišlja o tem, da bi bil zdravnik in pevec, ima zelo rad živali. Ker živi v bloku, se mora za zdaj zadovoljiti z manjšimi. »Imam zajčka, sicer pa na sprehod vodim dedkovega kužka.« Zelo rad ima tudi rastline. »Imam več kot 20 kaktusov, sam znam vzgojiti vijolice iz listkov, v lončke sadim koruzo in fižol in opazujem rast. Imam tudi dve mesojedi rastlini, ki sta letos zacveteli, za to pa je potrebno veliko nege. Zalivam ju le z deževnico, ki jo lovita dedek in babica. Ljubezen do rastlin imam po babici, ki ima velik vrt. Oh, če bi jaz imel vrt …,« se zamisli Žan, ki se rad smeji, kot pravi njegov oče, pa zna biti tudi precej nagajiv.