Po do zdaj znanih podatkih je cepivo varno, a razumejo odločitev
Ob včeraj opravljenih 4842 PCR-testih so potrdili 918 novih okužb s koronavirusom, delež pozitivnih izvidov je bil 19-odstoten, višji kot v zadnjih dneh. Opravili so tudi več kot 47 tisoč hitrih testov. Prof. dr. Bojana Beović je pojasnila stališče glede cepiva proizvajalca AstraZeneca.
Ljubljana – Hospitaliziranih je danes 451 covidnih bolnikov, kar je dvanajst manj kot včeraj. V intenzivni negi jih je 83, kar so štirje manj kot včeraj. Včeraj so v bolnišnice sprejeli 50 covidnih bolnikov, odpustili pa so jih 59. Umrli so trije covidni bolniki. Na Gorenjskem je bilo včeraj več okužb zaznanih v občini Kranj (22).
Sedemdnevno povprečje okužb na državni ravni je po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) višje kot včeraj in znaša 716. To pomeni, da smo še vedno v oranžnem na semaforju vladnih ukrepov. Goriška je statistična regija z najvišjo sedemdnevno incidenco obolelih na sto tisoč prebivalcev (309), sledijo zasavska, koroška, gorenjska (267,5) in savinjska regija. Vse naštete imajo višjo incidenco od državnega povprečja.
Vodja posvetovalne skupine za cepljenje na NIJZ prof. dr. Bojana Beović je na današnji dopoldanski novinarski konferenci povedala, da so bila vsa cepiva proti covidu-19 pred začetkom širše uporabe preizkušena v kliničnih preiskavah na več deset tisoč ljudeh. Nekateri neželeni učinki so tako redki, da jih v klinični fazi ni mogoče zaznati in jih opazijo šele, ko cepivo dobi recimo milijon ljudi. Podatke o neželenih učinkih organizirano zbirajo po vsem svetu, je dejala infektologinja in pojasnila, da so v Evropi do zdaj zabeležili 37 takih dogodkov pri 17 milijonih cepljenj. Od teh sta bila dva dogodka povezana s krvnimi strdki in krvavitvami na en milijon cepljenih. »Število zapletov z nevarnimi strdki ne presega pogostosti nevarnih strdkov sicer v splošni populaciji,« je poudarila.
Znano je, da je več držav začasno zaustavilo cepljenje s cepivom proizvajalca AstraZeneca zaradi domnevnih hudih neželenih učinkov po cepljenju. Prof. dr. Beovićeva je povedala, da se je po včerajšnji odločitvi ministra za zdravje Janeza Poklukarja, da tudi Slovenija začasno ustavi cepljenje s tem cepivom, danes sestala posvetovalna skupina za cepljenje na NIJZ in sprejela stališče, da je po do zdaj znanih podatkih cepivo AstraZenece varno. »Pogostnost zapletov je majhna, prav tako ni za zdaj nobenih dokazov o povezanosti pojava krvnih strdkov s cepljenjem. To samo po sebi govori proti temu, da bi bilo treba cepljenje ustaviti,« je pojasnila Beovićeva. Tudi Evropska agencija za zdravila in Svetovna zdravstvena organizacija ohranjata nespremenjeno stališče, da cepljenja ni treba ustavljati, da pa so potrebne analize in da razumejo varnostno držo nekaterih držav. Pomemben sestanek Evropske agencije za zdravila v zvezi s tem je napovedan za ta četrtek.
V posvetovalni skupini za cepljenje na NIJZ pa, kot je poudarila prof. dr. Beovićeva, razumejo, da se je ministrstvo za zdravje pridružilo previdnostnemu ukrepu nekaterih držav EU. Po njenih besedah pa do zdaj pri nas nismo zaznali pojava krvnega strdka, ki bi časovno sovpadal s cepljenjem s cepivom AstraZenece.
Nekateri pri nas so že bili cepljeni s prvim odmerkom cepiva AstraZenece. Cepljenja z drugim odmerkom drugega proizvajalca cepiv se za zdaj ne priporoča, je pa tudi za drugi odmerek cepljenja s cepivom AstraZenece še kar nekaj časa, dobiti ga je treba od 9 do 12 tednov po prvem odmerku, dotlej pa bo znana tudi odločitev, kako je s cepivom AstraZenece, je pojasnila Beovićeva.
Normalno se pri nas v tem času nadaljuje cepljenje z drugima dvema cepivoma. Glede neuravnoteženosti cepljenja po državi pa je prof. dr. Bojana Beović pritrdila, da to opažajo tudi v posvetovalni skupini za cepljenje na NIJZ. Ponekod naj bi cepili namreč že mlajše zdrave odrasle. Kot je pojasnila, se cepivo enakomerno deli med zdravnike, nekateri med njimi pa imajo samo mlajše paciente. »Najbrž bo treba razmisliti o drugačnem pristopu, to je v rokah delovne skupine za cepljenje, ki jo vodi Jelko Kacin.«