V Bruslju razpravljali o medijih v Sloveniji

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 12. marec 2021 / 08:40

V Bruslju o položaju medijev v Sloveniji

V Evropskem parlamentu je v sredo na plenarnem zasedanju potekala razprava o medijski svobodi na Poljskem in Madžarskem, na pobudo evropskih socialdemokratov pa tudi v Sloveniji. Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova je med drugim dejala, da so stalni poskusi spodkopavanja STA-ja in pogosti verbalni napadi na novinarje v Sloveniji razlog za resno zaskrbljenost. Kot je poudarila, morajo vlade zagotoviti zaščito svobode medijev in omogočiti zdravo okolje za pluralizem medijev. V največji evropski politični skupini, Evropski ljudski stranki (EPP), katere članica je tudi SDS slovenskega premierja Janeza Janše, so že prejšnji teden razpravi o Sloveniji nasprotovali in podprli Janševo pobudo o skupini za ugotavljanje dejstev, ki bi obiskala Slovenijo in se prepričala o razmerah. Vabilo je ponovila Romana Tomc (SDS) in opozorila, da slovenska opozicija s to razpravo ponovno brez sramu uporablja vsa sredstva za rušenje slovenske vlade, ki ne omejuje nikogar in ne ukinja STA. Tanja Fajon (SD) pa je dejala, da si ni nikoli predstavljala, da bodo kdaj govorili o Sloveniji kot o prostoru, kjer oblasti skušajo utišati svobodne medije. Irena Joveva (LMŠ) je ocenila, da Slovenija ni Madžarska ali Poljska, je pa na poti tja. Franc Bogovič (SLS) pa je opozoril, da je ta razprava zelo uspešen izvoz notranjepolitičnega boja, da ne prikazuje prave slike in da škodi Sloveniji, ki se pripravlja na predsedovanje Svetu EU.

Oglasila sta se Počivalšek in Novakova

Ta teden sta se na javnost obrnila predsednik SMC-ja Zdravko Počivalšek in evropska poslanka iz vrst NSi-ja Ljudmila Novak. Počivalšek, ki naj bi ga menda nekateri v stranki radi zamenjali, je v odprtem pismu opozicijo in »vse ostale sopotnike« pozval h gradnji zavezništev in k pogovorom o prihodnosti. Pri tem je opozoril na »razdiralno politiko, ki se kaže v izražanju odkritega sovraštva in takšne degradacije demokracije, ki nas vodi v pogubo«. Zaradi takšne politike po njegovem mnenju ljudje trpijo in nas prehitevajo tisti, ki so nas nekoč videli kot vzor. Ljudmila Novak pa je zanikala namigovanja, da ustanavlja svojo stranko, ker da je preveč garala za ohranitev krščanske demokracije v Sloveniji. Jo pa »zelo žalosti, da so mnogi kristjani del črede, ki naseda takšnim manipulacijam in slepo sledi nekomu, ki ni ne demokrat ne kristjan in tudi desnica ne, kvečjemu skrajni desničar«. Zapisala je tudi, da ko posluša kritike na račun »levih« medijev, ki so o njej sicer napisali marsikaj grdega ali lažnega, ugotavlja, da je vsi skupaj niso tako popljuvali kot »uravnoteženi mediji v službi resnice – seveda njihove resnice, ki je polna laži in manipulacij«.

Sklenjena poravnava o Tešu 6

V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) in Termoelektrarna Šoštanj (Teš) so včeraj potrdili, da so s skupino General Electric, ki je pravni naslednik francoskega Alstoma, v sredo po treh letih pogajanj podpisali zunajsodno poravnavo, vredno 261 milijonov evrov, zaradi Alstomove podražitve projekta izgradnje šestega bloka Teša. S tem bo zahtevek iz uveljavljane škode slovenskih družb v arbitražnem postopku zaradi investicije iz leta 2008 umaknjen, so zapisali v HSE. V skladu s poravnavo bo General Electric Tešu izplačil 138,7 milijona evrov (131 milijonov evrov so že nakazali), zagotovil pa bo še storitve dolgoročnega vzdrževanja in digitalizacije Teša 6 z ocenjeno vrednostjo učinkov več kot 110 milijonov evrov ter za okoli 12 milijonov evrov drugih prihrankov in povračil stroškov, ki bi bili sicer potrebni za obratovanje Teša 6. Spomnimo: prvotno dogovorjena vrednost pogodbe za izgradnjo šestega bloka Teša je znašala 654 milijonov evrov, na koncu pa je znašala kar 1,4 milijarde evrov.

Za ustavno presojo omejevanja vard

Štajerska in Slovenska varda ter Društvo Hervardi in trije posamezniki so na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti v zvezi z zakonoma o varstvu državne meje in o varstvu javnega reda in miru, ki omejujeta delovanje paravojaških enot oziroma t. i. vard. Prepričani so namreč, da gre za diskriminacijo, »saj pripadnikom varde prepovedujeta nošnjo oblačil z enotnimi znaki in postavljata nesprejemljive pogoje glede oblačenja, gibanja in obnašanja posameznikov ter skupin na javnem in celo zasebnem zemljišču«. Pojasnili so, da se je s sprejetjem omenjenih dopolnitev zakonov kriminaliziralo delovanje petih civilnih iniciativ z imenom varda.