»Vremenolovec« že od malega

Blaža Štera iz Trboj je že od malega navduševalo vreme. Prav nič drugače ni danes, ko se mu posveča v službi meteorologa in tudi v prostem času.

»Že kot osnovnošolec sem vsako jutro najprej pogledal na teletekst, kakšno bo vreme, in si to beležil. Izdelal sem si tudi preprostejšo vremensko postajo in beležil padavine. V srednji šoli pa sem že vedel, da hočem študirati meteorologijo,« se spominja Blaž Šter, 33-letni meteorolog iz Trboj. Zadnje leto sicer živi v Ljubljani, a kot pravi, mu pogosta megla ne ustreza in se bo sčasoma verjetno vrnil na Gorenjsko: že zaradi bolj zanimivega in dinamičnega vremena.

Več let je bil del ekipe, ki je pripravljala vremensko napoved na Pop TV, dobra štiri leta pa je zaposlen na Agenciji RS za okolje (Arso). Je prognostik v oddelku za posebne napovedi, kjer pripravljajo napovedi za gorski svet, Primorje, biometeorološko in agrometeorološko napoved … Kadar je dežuren, pripravlja vremensko napoved v besedi in sliki za tisti dan in naslednje dni, s sodelavci se javljajo na radijske in televizijske postaje, pripravljajo pa tudi vremenske napovedi za Gorenjski glas. Te Šteru predstavljajo poseben izziv. »Ni jih enostavno pripraviti, ker ima spodnji del Gorenjske podobno podnebje kot Ljubljanska kotlina, sicer malo hladnejše in z več padavinami, v Bohinju in Zgornjesavski dolini pa je vreme čisto drugačno. Težko je opisati vreme za celo Gorenjsko z eno ikono, zato se pri napovedih bolj vežemo na spodnji del regije, ki je bolj poseljen.«

Na Twitterju si je Šter nadel vzdevek Vremenolovec, saj vreme in z njim povezani pojavi zapolnjujejo tudi njegov prosti čas. »Doma imam vremensko postajo. Ko sem zunaj, avtomatsko pogledam, kakšni so oblaki, sploh poleti, ko so nevihte, ki me zelo zanimajo, saj so med najbolj silovitimi pojavi v Sloveniji.« Še bolj se navdušuje nad zimo. Ima vremensko postajo v mrazišču na Ribenski planini na Jelovici, kjer se je letos ohladilo vse do –31 stopinj. »Sodelujem tudi v skupini, ki spremlja mrazišče na Mrzli Komni, kjer je bila leta 2009 izmerjena najnižja temperatura v Sloveniji: –49 stopinj. Sicer ni bila uradno izmerjena, a je zanesljiva. V zadnji zimi pa so se tam temperature spustile do –38 stopinj.« Z zanimanjem spremlja tudi snežno odejo, saj je dejaven tudi v službi za sneg in plazove na Arsu, v kateri napovedujejo nevarnosti plazov. »Na Gorenjskem je še en pojav, ki me zanima: karavanški fen. Je redek in nepredvidljiv, zares močan piha le enkrat na deset, dvajset let.«

V času epidemije dela tudi od doma. Meteorologijo spremlja ogromno podatkov, ki jih je treba obdelati. »Plazovni bilten pripravljamo od doma, v oddelku za posebne napovedi se zadnje mesece še posebej posvečamo družbenim omrežjem, kjer bomo število objav skušali še povečati.« Šter je dejaven tudi pri projektu Crossrisk, ki se osredotoča na nove meteorološke in hidrološke rešitve za zmanjšanje tveganj, povezanih s snegom in poplavami.

Pred kratkim so meteorologi beležili februarske temperaturne rekorde, zadnji dve leti pa sta bili med najtoplejšimi po letu 1961. Zaradi segrevanja ozračja, ki je posledica neodgovornega ravnanja z okoljem, je zaskrbljen tudi Šter. »Zadnja leta se je vendarle začelo malo premikati na tem področju. Zdi se, da se sedaj vsaj zavedamo problema, prej smo dolgo samo opozarjali nanj. Ne vemo povsem natančno, kakšno bo podnebje čez nekaj deset let, trendi pa so že kar precej jasni. Verjetno nas čakajo hudi ekstremi: poletni vročinski valovi s sušo, sopara, močnejše nevihte.«

Šter je tudi velik ljubitelj gora, kamor se nikoli ne odpravi brez fotoaparata. Rad potuje; pred leti je bil v Argentini, kjer so ga navdušili gore in ledeniki. Tudi Avstralijo je že imel priložnost odkrivati. »Južna polobla mi je bila vedno zanimiva. Je daleč, in če je pri nas zima, se tja odpraviš v poletje.«