Gorenjevaško in Hotaveljsko skozi čas

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 28. februar 2021 / 14:51

»Preteklost, s katero se ukvarja ta zbornik, seveda vpliva na sedanjost in prihodnost. Nekatere stvari oziroma dogajanja, kot na primer rudarjenje in pridobivanje uranove rude, se ne bodo nikoli več vrnile, čeprav je vse to izjemno vplivalo na dinamiko gospodarskega, družbenega in prostorskega razvoja tega območja. Tudi ko bodo že izginili spomini generacij, ki so bile vpletene v ta del preteklosti, bo razvoj, ki ga je to območje doživelo v tem obdobju, vgrajen v razvojne tendence sedanjosti za prihodnost. Rudnik in vse, kar je s sabo prinesel, bo še dolgo ostajal zapisan v prostor, ki ga je spremenil in sooblikoval. Po drugi strani pa se v novi obliki vračajo nekatere stvari, za katere smo mislili, da so jih neizbrisno povozili moderni časi. V mislih imam tradicionalno kmetijstvo, ki se danes pravzaprav vrača v obliki ekološkega kmetovanja in ponovnega priznavanja lokalnosti in porekla pridelkov in ob upoštevanju naravnih ciklov kmetovanja. Vračajo se rastline in sorte, ki so veljale za izgubljene in so bile 'poraženke' ob industrializaciji kmetijstva. Če poskušam opredeliti, kaj je tisto, kar je vsaj z mojega vidika najmočnejši 'razvojni potencial' za boljšo prihodnost na Gorenjevaškem in Hotaveljskem, pa tudi občine v celoti, je odgovor preprost – ljudje. Živahna prebivalstvena dinamika in pozitiven demografski razvoj to območje pomembno razlikujeta in odlikujeta glede na številna druga območja v državi. Toda graditi na tem ni preprosto. Ljudje niso, kakor bi rekel F. M. Dostojevski, 'klavirske tipke', na katere lahko igra, kdor koli. Želijo in imajo vse pravice, da sami izbirajo svoje življenjske poti. Če želimo, da razvijejo svoje potenciale, ki bodo v korist tudi skupnosti, jim je treba omogočiti čim boljšo izobrazbo. Ta omogoča, da se ustvarjalnost izrazi v polni obliki.« (str. 602)

Ta knjiga je gorenjevaška in hotaveljska enciklopedija, tako po formatu kot po vsebini. Kar 77 sodelavcev je popisalo tako rekoč vse, »od paleolita do Tita«. Knjiga je tudi bogato ilustrirana: 673 fotografij in 122 dokumentov. Ker tu ne morem navesti vsega, sem izbral le odlomek iz sklepnega zapisa dr. Pavla Gantarja, po katerem ima monografija svoj podnaslov: Bogastvo preteklosti za izzive prihodnosti. Popisovanje preteklosti je upravičeno že samo po sebi, če pa postane navdih za spoprijem z izzivi prihodnosti, je tem bolje. Knjigo so uredili: Valentin Bogataj (glavni urednik), Mirjana Možina, Damjana Peternelj in Silvo Pivk. Čestitamo!