Na srečo prihaja pomlad

Besedilo: Dina Kavčič
Kategorija: Zanimivosti / / 09:36

Bliža se pomlad, ki jo že lahko čutimo v zraku. Komaj jo čakamo, letos še posebno zato, da nas bo razbremenila teže, ki nam jo je naložil ta presneti virus. Naša naročnica Majda Pogačnik iz Kranja je svoje misli strnila v zgodbo, ki ponuja zanimiva izhodišča za razmislek.

Neprijazni koronačas

Koronačas nas je razpel med štiri stene, nas osamil in celo odtujil od nekaterih sorodnikov, prijateljev, znancev in sosedov. Mnogi mladi se za ekrani vdajajo malodušju, malo manj mladi hitijo, drvijo, skrbijo za otroke in starše. Kako se torej spopasti s krutim časom in ne obupati?

Spomladi, poleti in jeseni sva se z vnukom »zakopala« v vrt. Pridno sva sejala, sadila, plela, okopavala, zalivala, gnojila. Izkazalo se je, da ima neumen kmet debel krompir. Posegla sva po knjigi Moj vrt ... moj košček raja. Iz nje navajam nekaj misli. Kitajski pregovor pravi: Kdor zasadi vrt, zasadi srečo. Francis Bacon je rekel, da bi bile hiše brez vrtov le golo gradbeništvo. Kitajska modrost uči tudi naslednje: Če hočeš biti srečen le nekaj časa – se napij, srečen dolgo časa – se zaljubi, srečen za vedno – začni vrtnariti. Brownove izjave pa so, da vrtnar nikoli ne izgubi upanja. Listje odpade, zemlja je gola, cvetja ni več, ostala so samo stebla, vendar onkraj poledenelih gredic že čaka pomlad. Morda je res, da ljudje potrebujejo več kot samo časopise, računalnike in televizijo. Če nimate vrta, skrbite za eno samo lončnico na balkonu ali na stopnicah.

Raziskave kažejo, da vrtnarjenje zmanjšuje stres in depresije. Tako kot sadeži tudi mi dozorimo in potrebujemo oporo, ko se ohladi in pride jesen. Vse bolj se selimo s senčne na sončno stran hiše.

Mož je občudoval in negoval travo. V njegov spomin sva jo tudi z vnukom kosila, plela, gnojila, zalivala in občudovala. Zemlja nas le redkokdaj razočara.

Osrečuje me, da se je moj 17-letni vnuk tako navdušil za vrtnarjenje, da se namerava spomladi sam podati na vrt, če ne bom mogla z njim.

Pozimi poleg nujnih opravil berem, prekladam knjige in jih listam. Naletela sem na pesmi priljubljene tržiške pesnice Dorce Kralj, ki mi jih je podarila njena hči dr. Manja Zorman. Z njenim soglasjem bom zaključila svoje pisanje z njenimi tremi kratkimi pesmicami.

Čeprav nam je včasih težko

Čeprav nam je včasih težko,
na svetu tem res je lepo,
različne čase nosi nam življenje,
lepoto, srečo, žalost in trpljenje.
Po temni noči nov dan se rodi,
za dežjem pa sonce zablesti.

Čas

Dan hitro mine, gre od nas,
nikdar se ne ustavi čas,
nam mine ura, mnogo let,
a s pomladjo vsako nov požene cvet.
In kakor v morje sinja reka,
se čas nam vsem izteka.

Želja srca

Sveti lučka mala, sveti in mi poskusi razodeti,
zakaj na svetu je tako, da nekaterim je težko.
Pa je lučka vztrepetala in svetleje zasijala:
»Sreča v srcu je doma, v njem je mnogo lepega.«

Tudi vi zapišite svoje misli in občutke o trenutni »korona« situaciji, ali ste že kaj bolj optimistični, ali vam je še vedno težko. Vaše prispevke nam pošljite po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj ali po e-pošti na: koticek@g-glas.si.