Kapela naj gre v cerkvene roke

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Jezersko / sreda, 24. februar 2021 / 22:36

Cerkvica sv. Huberta na Spodnjem Jezerskem ni v cerkveni, temveč v občinski lasti, zdaj pa razmišljajo, da bi jo prepustili župniji, ki bi zanjo skrbela materialno in v duhovnem pogledu.

Jezersko – Kapela svetega Huberta je po treh desetletjih, ko je bila zadnjič obnovljena, spet potrebna obnove. Zadnja leta pretežno sameva, zadnji, ki je v njej redno opravljal cerkvene obrede, je bil nekdanji župnik Ciril Lazar, je na zadnji seji občinskega sveta svetnikom povedal župan Andrej Karničar. Za občino, ki je lastnica, je cerkvica samo strošek, vsebine pa v njej ni. Sedanji župnik bi bil pripravljen v njej spet opravljati bogoslužja, pridobil pa bi tudi mecene, ki bi pomagali pri vlaganjih v obnovo, seveda bi bilo ob tem smiselno, da kapelo upravlja cerkev. Župan je tokrat pri svetnikih poizvedoval, ali bi občina za simbolično ceno odstopila cerkvico župniji, ta pa bi potem skrbela zanjo tako materialno kot v duhovnem smislu. Svetniki so takšno razmišljanje enotno podprli.

Posebnost cerkvice sv. Huberta pa ni le to, da je v lasti občine, temveč da doslej tudi ni bila nikoli blagoslovljena. Leta 1853 jo je dal zgraditi takratni lastnik območja na Zgornjih in Spodnjih Fužinah veleposestnik Fuchs, ki je prišel navzkriž s cerkvenimi oblastmi. »Ker samozavesten v svoji mogočnosti gradnje ni prijavil škofiji za blagoslovitev temeljev, so mu, ko je želel, da se cerkvica blagoslovi, prošnjo zavrnili z obrazložitvijo, da stoji na prenevarnem terenu,« je o cerkvici v knjigi Jezerska kronika – Jezersko v ustnem izročilu, ki je izšla leta 1998, zapisal Andrej Karničar starejši. V zapisu navaja tudi ustna izročila o tem, zakaj je cerkvico sploh zgradil na robu svoje posesti na Spodnjem Jezerskem. Ena od teorij pravi, da jo je zgradil namensko za svoje številne delavce, da jim ne bi bilo treba hoditi k maši na Zgornje Jezersko, kjer so se potem napili in naslednji dan (zlasti furmani) niso mogli dobro opravljati svojega dela. Drugo izročilo trdi, da ga Jezerjani niso marali, zlasti ne cerkveni ključarji, ker kot lastnik sedmih bivših kmetij ni prispeval za gradnjo nove farne cerkve toliko, kolikor bi dalo pregnanih sedem kmetov. Tretja, najverjetnejša, pa trdi, da je zaradi ogromnega lovišča in gospode, ki je hodila k njemu na lov, še posebej želel poudariti pomembnost lova s kapelico, posvečeno zavetniku sv. Hubertu.