Muzikant iz Podjune

Če bi bile razmere normalne, bi konec leta na Suhi (Neuhaus) in v bližnjem Žvabeku (Schwabeck) v Podjuni praznovali 60-letnico glasbenega ustvarjanja in delovanja 75-letnega upokojenega vojaškega uslužbenca in neumornega naravovarstvenika in gorskega stražarja Bertija Lipuscha ali kar »Bertlna« iz Strpne vasi (Traundorf) pri Pliberku v Podjuni. Na prazničnem koncertu – ki bo, ko bodo razmere dovoljevale – bodo sodelovali številni njegovi glasbeni in tudi siceršnji prijatelji, predstavljena pa bo tudi dvojna zgoščenka, ki je nastajala v Voxon studiu Danila Katza, na kateri bodo posnetki vseh glasbenih skupin, s katerimi je Berti sodeloval. Teh pa ni malo. Med njimi je tudi Oktet Suha, s katerim so Bertijevi muzikanti navduševali v številnih državah Evrope, pa tudi med Slovenci v Argentini, v Avstraliji, v Združenih državah Amerike in v Kanadi. Glasbeni slavljenec, njegova mama je koroška Slovenka, je poleg glasbenega ustvarjanja pel tudi v številnih slovenskih pevskih zborih.

Bertija Lipuscha sem spoznal pred leti pri Avseniku v Begunjah, kjer je bil član strokovne komisije na tradicionalnem tekmovanju harmonikarjev za Avsenikovo nagrado. Osnovno glasbeno izobrazbo, še posebej v igranju na kitaro, ki je od otroštva naprej njegova spremljevalka, je dobil na Ravnah na Koroškem, nato pa ga je sam nadgrajeval. Ni bil samo muzikant, ampak je bil tudi pevec in pisec besedil in melodij. Skupaj jih je napisal nad osemdeset. Nekatere med njimi so ponarodele. Javno je začel igrati in peti pred šestdesetimi leti, njegova prva glasbena skupina so bili Fantje iz Podjune iz leta 1968. Leto kasneje so prve skladbe posneli tudi za avstrijsko radiotelevizijo ORF. Skupina je vztrajala kar dolgo, do leta 1992. Vendar se Berti ni dal. Ustanovil je daleč naokoli znani Podjunski trio, ki občasno, seveda v spremenjeni postavi, zaigra še danes. Kjerkoli se podjunski muzikanti pojavijo, s svojimi vižami in skladbami najbolj znanih slovenskih ansamblov navdušijo občinstvo.