Diamantna zakonca Kastelic

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 10. februar 2021 / 23:41

Januarja 2021 sta zakonca Marijan in Marija Ana Kastelic, ki jo večinoma kličejo kar Manca, s Prebačevega pri Kranju praznovala šestdeseto obletnico poroke. Poročila sta se 14. januarja 1961 na Brezjah. V zakonu so se jima rodili trije sinovi, danes pa imata šest vnukov in eno pravnukinjo.

Marijan je doma s Prebačevega pri Kranju, z domačije pr' Brank, Manca, rojena Ovijač, pa prihaja iz Trboj, z manjše kmetije s tremi otroki, od katerih je najmlajša. Marijan je edinec.

Par se je spoznal v mlinu, kamor je Manca vozila proso in pšenico. Manca pripoveduje, kako se je v tistih časih z moškim kolesom vozila v Ljubljano in Kranj, kjer je prodajala kašo, pa si kakšen »dinarček« odškrtnila od prodanega, ker je edino tako kaj malega zaslužila. Doma ji namreč niso pustili, da bi hodila v službo. »Ata je rekel, da je vedno dovolj dela doma.« Ko je bila otrok, je želela biti učiteljica, veselil jo je tudi poklic šivilje, a ata je vztrajal. In »štrikala« je tudi rada, še doda.

Tisti dan pa je pripeljala proso v mlin, bila je dogovorjena z mlinarjem, da ga bo takoj zmlel, ko je tudi Marijan pripeljal pšenico. Ko je že hotela oditi, jo je nagovoril, naj počaka, jo z leseno »koreto« vred, v kateri je pripeljala proso, naložil na voz, in jo odpeljal do doma. Manca smeje pove, da le do začetka Trboj. Se je pa vmes Marijan ustavil še pri sebi doma, da je raztovoril, in Manca se spomni, kako zelo jo je bilo strah, da bo srečala njegovo mamo.

Manca ima Marijana kot mladega v spominu ne ravno kot najbolj »pohlevnega« fanta. V tistih časih je enkrat celo izjavila, da »Brankovega za cel svet ne bi imela.« Oba se nasmehneta, češ kako se človek lahko zarečenega kruha naje. Januarja letos sta Kasteličeva namreč praznovala že šestdeseto obletnico poroke, 5. februarja pa je Marijan dopolnil še devetdeset let. Manca bo junija stara 86 let. Imata tri sinove, tri vnuke in tri vnukinje ter tudi že eno pravnukinjo.

Preden sta se poročila, sta bila par šest let. Ona je bila stara 26 let, on trideset let, ko sta končno dahnila usodni da. »Poročila sva se na skrivaj,« pripoveduje Manca, Marijan pa pojasni, da je njegova mama sprva ni odobravala. Ker je bil edinec, moža pa je izgubila že zelo zgodaj, pravzaprav ni bila »nobena dovolj dobra«, pravi. Sta bila pa tako Marijan kot Manca namenjena za dom, potem pa je splet okoliščin nanesel, da se je Manca selila. Ko jo je Marijanova mama sprejela, je rekla, da sedaj je »Kastelka« in mora živeti pri njih.

Pri Marijanu je bila kmetija kar velika, tako da je najprej delal na kmetiji, kasneje se je zaposlil kot šofer, pokoj pa dočakal kot voznik avtobusa pri Alpetourju, Manca pa je bila vse življenje gospodinja.

Zaradi trenutnih epidemioloških razmer Marijan in Manca diamantne poroke nista praznovala tako, kot bi jo sicer. Tako so bili v ožjem družinskem krogu, povesta. Kasteličeva nameravata, če bo mogoče, obletnico praznovati poleti. Vseeno pa ob šestdesetletnici ni manjkala torta, presenetili pa so ju še z voščili na Radiu Ognjišče ter na Prvem programu Radia Slovenija.