Dora Vodnik Pegam in križarsko gibanje

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (288)

Na publicistko, profesorico, germanistko in prevajalko Doro Vodnik Pegam, ki se je rodila 2. februarja 1898 v Škofji Loki v družini kleparja Jožeta Pegama in Jere, rojene Cirar, je močno vplivalo novokatoliško križarsko gibanje, ki se je pojavilo okoli leta 1924 v Mariboru in Ljubljani. Ni šlo za križarje in njihove vojne, ampak je ime povzelo pod vtisom revije katoliške mladine Križ na gori, ki ga je v Ljubljani vodil pesnik, kritik, urednik njen bodoči mož Anton Vodnik, s katerim se je poročila leta 1927. Gibanje katoliške študentske mladine je stremelo k prenovi katoličanov kot osebnosti. Ko Anton Vodnik ni bil več urednik, se Dora ni več oglasila do leta 1930. Revija je prenehala izhajati, zakonska zveza pa je ostala.

Dora je v Škofji Loki obiskovala osnovno šolo, med letoma 1914 in 1918 pa učiteljišče pri uršulinkah. V letih 1919–1920 je bila učiteljica v Borovljah na Koroškem, kjer je v času pred plebiscitom pomagala rojakom in se udeleževala predavanj filozofije na univerzi v Gradcu. Po plebiscitu je prišla v Ljubljano, kjer je opravila diferencialne izpite na klasični gimnaziji. Med letoma 1921 in 1925 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala filozofijo, pedagogiko in nemščino. Po diplomi je med letoma 1926 in 1943 poučevala na učiteljišču.

Razmišljala je o izobraženi ženski v sodobni družbi in protestirala ob ukinitvi ženskih letnikov na učiteljskih šolah. Po vojni je bila od leta 1945 do 1948 ravnateljica bežigrajske gimnazije, nato pa je do leta 1960 poučevala nemščino na Gimnaziji Poljane, ko se je upokojila. Pred upokojitvijo in po njej je honorarno učila nemščino na Ekonomski fakulteti, večerni gimnaziji na Šubičevi ulici in intenzivnih tečajih. Aktivno je sodelovala na pedagoških zborovanjih. Napisala je več učbenikov za nemški jezik, slovnico in slovarček, sestavila je nemški učbenik za odrasle in za slepe v Braillovi pisavi ter še naprej prevajala. Leta 1961 je prejela red dela s srebrnim vencem.

Šestega februarja 1975 je v Portorožu nenadoma umrla. Edvard Kocbek, ki je bil najprej idejni voditelj križarjev v Mariboru (Anton Vodnik pa v Ljubljani), je po svojem prihodu v Ljubljano postal voditelj križarstva in ga potegnil v krščanski socializem, je na njenem grobu izrekel bistvo Dorinih dolgoletnih prizadevanj: »Odkrivala si nam, da je krščanstvo izrazita vera ljubezni, da eros ni nekaj profanega, ampak krščansko temeljnega. Odkrivala si nam, da je treba v krščanstvu okrepiti prav ljubezensko totalnost in tako združevati ljubezen do Boga z ljubeznijo do bližnjika in sebe ...«

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Novi vasi pri Žireh se je 1. 2. 1885 rodil slikar Franjo Kopač. Bil je prvi akademsko izobraženi slikar med Žirovci. Dr. Ivan Tavčar je Franjevemu očetu svetoval, naj sina pošlje v šole, pozneje pa ga je pri šolanju tudi finančno podpiral.

V Ljubljani je 2. 2. 1672 umrl jezuit, pridigar in pisatelj Jakob Škerl. Rodil se je v Škofji Loki okoli leta 1622. Od leta 1661 dalje je bil deset let redni slovenski pridigar v stolnici.

V Škofji Loki se je 4. 2. 1854 rodil kemik in agronom Ernest Kramer. Področje njegovega raziskovanja so bile talne razmere in rodovitnost zemlje, organska in mineralna gnojila, sorte kmetijskih rastlin in sadja na Kranjskem.

V Kamniku se je 4. 2. 1922 rodil kipar Jakob Savinšek. Njegovo obsežno zapuščino sestavljajo risbe, kipi, ilustracije, scenografije in tudi pesmi.

V Kranju se je 6. 2. 1786 rodil zdravnik Florijan Sentimer. Leta 1836 je v Leipzigu izdal 131 strani obsegajočo broširano knjižico z naslovom Kolera je ozdravljiva. Predstavil se je kot »doktor medicine in svobodni zdravnik v Petrogradu«.