Po presežni umrljivosti v evropskem vrhu
Kranj – Državni statistični urad je na podlagi podatkov Eurostata objavil, kolikšna je bila lani zaradi epidemije covida-19 v posameznih mesecih presežna umrljivost v sedemindvajsetih državah Evropske unije. Presežno umrljivost so izračunali za posamezne lanske mesece glede na povprečje enakih mesecev v obdobju 2016–2019.
V aprilu, ko je bil prvi val epidemije na vrhuncu, je bila v Evropski uniji umrljivost v povprečju za četrtino večja od povprečja v primerljivem mesecu v obdobju 2016–2019. V tem mesecu je bila najvišja v Španiji, kjer je bila skoraj za 79 odstotkov višja glede na štiriletno povprečje. V Belgiji je bila višja za skoraj 74 odstotkov, na Nizozemskem za 53 odstotkov, v Italiji za 41 odstotkov, na Švedskem za 38 odstotkov, v Franciji za 36 odstotkov in Sloveniji za 5,3 odstotka. Slovenija se je s tem uvrstila med deset članic Evropske unije z najnižjo presežno umrljivostjo.
In kako je bilo v drugem valu epidemije? Podatkov za lanski december Eurostat za zdaj še ni objavil, pregled za mesec november pa kaže, da je bila med sedemindvajsetimi državami Evropske unije presežna umrljivost najvišja na Poljskem, kjer je umrlo 97 odstotkov več ljudi od novembrskega povprečja v obdobju 2016–2019. V Bolgariji jih je umrlo 94 odstotkov več, v Sloveniji 91 odstotkov več, na Češkem 76 odstotkov, v Belgiji 59 odstotkov, v Romuniji 54 odstotkov, na Madžarskem 53 odstotkov, v Avstriji 48 odstotkov, v Luksemburgu 47 odstotkov, na Slovaškem 42 odstotkov, na Hrvaškem 41 odstotkov, v Litvi 39 odstotkov več – in tako dalje. Najnižjo presežno umrljivost so beležili na Danskem, na Finskem, v Estoniji, Latviji in na Cipru.