Jurta na Gorenjskem

Na Wikipediji najdemo zapis: jurta ali ger, kot ga imenujejo v Mongoliji, je okrogel šotor, prestavljivo bivališče nekaterih azijskih nomadskih plemen. Je verjetno najbolj dodelano bivališče, ki ga je še možno prestavljati. Klemen Urbanija iz Radomelj pa je eden tistih, ki se trudi jurto približati Slovencem.

Klemena Urbanijo je rokodelstvo vedno zanimalo. Najprej je veliko ustvarjal iz usnja, kasneje ga je pritegnil les, blizu mu je bila tudi glina, kjer je izziv našel celo v postavljanju peči, ki so jo potrebovali. »Če mi je nekaj všeč ali vidim v nečem izziv, se tega kar lotim in zadevo tudi izpeljem,« pravi Urbanija.

Nadaljuje, da jurte izhajajo iz Azije, Mongolije, Kazahstana. »Drugače naj bi bil to bolj razvit napreden indijanski šotor, tipi. Navaden trikotnik v preseku se je razvil v obliko jurte.«

Z nasmehom se spominja, da so se postavitve prve jurte s prijatelji lotili pred dobrimi dvanajstimi leti. Fantje so prišli na tovrstno idejo s pomočjo spleta. Takrat se jim je jurta zdela samo zanimiva, všečna.

»Prva je bila zelo poceni različica današnje, modernejše oziroma nadgrajene tradicionalne jurte. Lotili smo se njene izgradnje kar brez načrtov, bolj na pamet in po občutku. Zelo dobro pa se spomnim trenutka, ko smo jo dokončali, se ulegli pod ogrodje, direktno pod krono. Gledali smo v nebo ter ugotovili, da nam je dejansko zelo všeč. Meni že sama konstrukcija jurte, nihče pa ni pričakoval, da bo dejansko tako všečna. Sam prostor vzbuja res prijeten občutek,« pripoveduje Urbanija. Opaža, da ima jurta tudi na druge ljudi podoben učinek. »Ljudje se v jurti res dobro počutijo in to tudi na glas povedo.«

Uporablja jesenov les

Klemen danes sicer izdeluje jurte po meri in v vsem tem času se je glede izdelave oziroma postavitve jurte (ali če se izrazimo drugače: glede umetnosti gradnje tovrstnega nomadskega stanovanja) marsikaj naučil. Najprej pripravi vse lesene dele. Za streho, steno, podboje vrat. Pripravi krono, potem naroči ponjavo, upoštevati je treba izolacijo, sledi sestavljanje. »Načeloma se za kvalitetne jurte uporabljata macesen ali jesen. Jaz sem se odločil za slednjega, ker se ne smoli in tudi obremenitve so mu v prid. Zame je tako izbira jesena boljša opcija,« razloži. »V bistvu jo lahko postavljaš sam, razen vmesnega dela, ko pride na vrsto nameščanje strešnikov. Takrat potrebuješ slabih deset minut pomoč še ene osebe; toliko, da prvih deset strešnikov zatakneš za steno, da na podpornikih držijo zgornji krog oziroma krono. Potem lahko nadaljuješ in dokončaš zadevo sam.«

Cenovno se jurte začnejo nekje pri treh tisočakih, je pa odvisno, kaj si stranka zamisli, razlaga dalje. Na primer kakšna je izolacija, ali se dodajo okna, obstajajo všita, kakšna so tla, našteva Urbanija. Namreč: »V osnovi jurta nima okna, edina možnost svetlobe v tradicionalnih jurtah je, da so vrata odprta, ker načeloma stekla v vratih ni. Pa pri kroni je ponjava, ki se po želji odpira in zapira. Pri mojih jurtah je tako ali drugače eno okno na vrhu, krono prekriva prozorna akrilna kupola, skozi katero pride kar precej svetlobe.« V kolikšnem času pa jurto postaviš, je odvisno tudi od debeline izolacije, doda. Običajno jo Klemen postavi v enem dnevu, medtem ko za velike jurte potrebuje dva dneva.

Jurta je lahko stanovanje

Za kaj pa Slovenci potrebujejo jurte, nas je zanimalo. Smeje nam Klemen odgovori, da včasih moški enostavno potrebujejo »kujavn'k«. So pa jurte lahko različnih premerov in tako različnih velikosti. Njegova najmanjša ima premer 3,5 metra, ravnokar dela otroško, ki ima 2,9-metrski premer, ljudje pa se največkrat odločajo za takšne do osem metrov premera. »Manjše v bistvu pridejo v poštev, če imajo ljudje malce večjo posest, kakšen dodaten konec zemlje. Na ta način imajo neki svoj prostor, da se umaknejo. Danes je težko biti toliko discipliniran, da si vzameš čas zase, če imaš doma polno dela. Drugače pa so jurte primerne tudi za kampe in glampinge, kjer se temu primerno potem tudi opremijo.«

Kako pa je s toaletnimi prostori, smo radovedni. To je rešljivo, pravi Klemen. »Tako kot ogrevanje rešimo s kakšno pečjo na drva, lahko stranišče in kopalnico umestimo v notranji prostor jurte. Vse povezave se naredijo skozi tla. Lahko si omislimo zunanje stranišče ali pa suhega.« Jurta lahko konkurira konkretnemu prostoru, zaključi.

Od poskusa do poslovnega modela

Iz poskusa, pravzaprav ideje, ki je bila izrečena bolj v šali in je doživela svojo realizacijo, je Klemen v nadaljevanju naredil poslovni model. Pravi, da je to pri njem največkrat tako. »Ko se v nekaj zapičim, stvar naštudiram, in če jo pripeljem do nivoja, ko jo lahko ponudim ljudem, jo pač ponudim.«

Za konec še pove: »Slovenci sicer kažejo zanimanje za jurto, a v bistvu šele ugotavljajo, kaj to je.«