Janez Krizostom Pollini proti spolnim boleznim

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (287)

Pavlu Feliksu Polliniju iz Radovljice se je 27. januarja 1712 rodil Janez Krizostom Pollini, ki je zaslovel kot zdravnik, ki je domnevno imel skrivno sredstvo proti spolnim boleznim. Okoli leta 1737 je postal deželni zdravnik v Ljubljani. Kot doktor medicine si je pridobil veliko strokovno znanje in izkušenost ter deželni fizikat v Ljubljani. Bil je znan kot praktik daleč čez kranjske meje. Leta 1779 je dosegel dedno avstrijsko plemstvo z viteškim naslovom plemeniti. Krizostom je v stolnem mestu Ljubljana delal 41 let. Izkazal se je zlasti v letih 1743 in 1744, ko je med francoskimi ujetniki izbruhnila epidemija. Kljub nevarnosti za svoje življenje je pokazal naravno vnemo in posebno človekoljubnost. Nekateri viri sicer navajajo tri Pollinije, doktorje medicine: Janeza Krizostoma, Janeza Jurija in Janeza Krištofa. V resnici je šlo samo za enega.

Trgovska rodbina Pollini, ki je imela beneško plemstvo, se je menda konec 16. stoletja priselila z Beneškega na Goriško. Ivan Krstnik Pollini se je leta 1601 v Gorici poročil s Katarino, hčerjo Petra Berlinija. Njegov pravnuk Pavel Feliks pa je leta 1700 v Gorici sklenil zakon z Ivano Codelli. Okoli leta 1703 se je sorodnik Pollinijeve žene Peter Anton Codelli preselil v Komendo na Kranjsko. Leta 1705 je dobil za pet let v zakup Komendo od malteškega viteškega reda, vendar jo je takoj odstopil Polliniju. Leta 1727 se mu je rodil v Radovljici zadnji otrok. Kdaj in kam je iz Radovljice šel, ni znano. Pavel Feliks Pollini je imel 14 otrok. Pet se jih je rodilo v Komendi, devet pa v Radovljici.

Kje in kdaj je Janez Krizostom študiral, ne vemo. Leta 1737 ali 1738 je postal deželni zdravnik v Ljubljani. Bil je trikrat poročen: prvič (1739) z Marijo Frančiško Bogataj (Wagatthay) pl. Ehrenbichl, ki mu je leta 1741 rodila sina Feliksa Jožefa in potem še eno ali dve hčeri, leta 1747 pa je umrla. Drugič se je poročil z Marijo Elizabeto baronico Posarelli, s katero je imel šest ali sedem otrok. Tretjič se je poročil z Elizabeto pl. Pettenegg, ki ga je preživela. Umrla je stara devetdeset let.

Pollini je bil lastnik hiše št. 80 v Ljubljani (prej Codellijeve) in Rakovnika, a oboje je zamenjal z grofom Ursinijem Blagajem za dvojno hišo na Starem trgu št. 157. Leta 1779 je dosegel dedno avstrijsko plemstvo, viteštvo s predikatom »plemeniti«. Diploma z dne 13. februarja 1779 omenja zasluge, ki si jih je rodbina Pollini pridobila za napredek trgovine in za znanost. Nekateri ljudje tega rodu so se odlikovali kot vojaki in v duhovnem poklicu. Najstarejši sin Peter Anton, rojen 19. januarja 1704, je kot stolni prošt umrl v Gorici leta 1770. Peti otrok Marija Beatriks (Felicitas), se je poročila s Francem Žigo Kappusom pl. Pichelstein in bila babica barona Žige Zoisa. Trinajsti otrok je bila Marija (de Victoria) Terezija, rojena leta 1723, ki je vzela Jerneja Pagliaruzzija iz Kobarida in bila mati Natalisa Pagliaruzija, zdravnika in kranjskega župana, lastnika gradu Khislstein v Kranju.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

V Poljanah nad Škofjo Loko se je 22. 1. 1877 rodil pisatelj in duhovnik Pavel Perko. Teme za realistično obarvano prozo je črpal sprva iz meščanskega, nato tudi kmečkega okolja.

V Žirovnici se je 26. 1. 1797 rodil jezikoslovec in literarni zgodovinar Matija Čop.

V Zagorici pri Bledu se je 27. 1. 1738 rodil prosvetitelj Blaž Kumerdej.

Na Bledu se je 28. 1. 1759 rodil kranjski trgovec Blaž Terpinc. Njegov sin Fidelij naj bi bil tedaj najbogatejši Slovenec.

V Kranju so 29. 1. 1863 na občnem zboru na Stari pošti odprli Narodno čitalnico.

V Radovljici se je 31. 1. 1898 rodila uršulinka, misijonarka Marija Helena (Rafaela) Vurnik. Bila je glavna predstojnica uršulinskega misijona na Kitajskem in Tajskem.